Z namakanjem do tretjine višjega pridelka

Strahinj – Na Halovčevi kmetiji v Strahinju so se pred petindvajsetimi leti usmerili v poljedelstvo, že takrat so spoznali, da bodo brez namakanja težko zagotavljali stabilno pridelavo in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do kupcev njihovih pridelkov. Najprej so poljščine, predvsem zelje, namakali ročno. Vodo so s cisternami vozili na njive, štirje, vsak s svojo cevjo, pa so zalivali sadike.

Namakajo z vodo iz podtalnice

Leta 2001 so skupaj s sovaščanom Milanom Grašičem naredili vrtino do podtalnice in potlej skupno razvijali namakalni sistem, s katerim danes na Halovčevi kmetiji namakajo že dve petini od skupno devetdesetih hektarjev lastnih in najetih zemljišč, na katerih pridelujejo krompir, čebulo, žita in koruzo. V tleh imajo v Strahinju in vse do Dupelj in Žej zakopanih okoli tri kilometre cevi, za namakanje uporabljajo dva rolomata, s katerima razpršijo vodo po njivah. Poleg rolomatov uporabljajo za namakanje tudi razpršilnike, zadnja tri leta pa na pobudo hčere Mance, ki je magistrirala na temo namakanja, namakajo tudi kapljično.

Namakanje otežuje razdrobljenost zemljišč

»Velik problem je razdrob­ljenost kmetijskih zemljišč, zato bi bilo smiselno na strahinjskem polju narediti komasacijo. Če bi bile parcele večje, bi namakalni sistem lažje razvijali. Zdaj si pomagamo tako, da ob koncu razvoda cevi v tleh dodajamo dodatne cevi,« pravi gospodar Ivan Štular in dodaja, da namakajo predvsem krompir in čebulo, občasno pa tudi žita in koruzo.

Letos namakali že več kot en mesec

Ker namakanje daje rezultate, na Halovčevi kmetiji načrtujejo širitev namakalnega sistema. Kot ugotavljajo, so suše vse pogostejše, tudi letos so doslej namakali poljščine že več kot en mesec. »Z namakalnim sistemom je veliko dela in skrbi, njegovo delovanje je treba tudi vseskozi nadzorovati, a kakorkoli že: to delo je dobro plačano, saj z namakanjem lahko dosežemo tudi za tretjino boljši pridelek, kot bi ga sicer brez namakanja. Če je res vroče, več kot trideset stopinj Celzija, tudi namakanje ne pomaga dosti, takrat z zalivanjem rastlin le ublažimo stres,« o izkušnjah z namakanjem pove Ivan in doda, da je ob suši precejšnja razlika med poljščinami, ki jih namakajo, in tistimi, ki jih ne.

Če bi bili postopki krajši in enostavnejši ...

»Kmetje si brez namakanja ne moremo več zamišljati stabilne pridelave,« ugotav­lja Ivan, ki je prepričan, da bi še več kmetij uredilo namakanje, če bi bili postopki za pridobitev dovoljenj bolj enostavni in ne bi trajali tako dolgo. V Strahinju so doslej za namakanje poskrbele štiri kmetije.