Veterinarsko higienska služba odvaža tudi na cestah in železnicah povoženo divjad. /Foto: arhiv GG / Foto: Arhiv Gg

Veterinarsko-higienska služba odvaža tudi na cestah in železnicah povoženo divjad. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa

Z novimi vozili bolj operativni

V veterinarsko-higienski službi so v zadnjih letih posodobili skoraj dve tretjini voznega parka in tako izboljšali operativnost službe, dogovor z upravljavci cest in železnic pa jim bo zagotovil večjo varnost pri odstranjevanju povoženih živali s cest in železnic.

Kranj – Veterinarsko-higienska služba skrbi za zbiranje in odvoz poginulih rejnih živali s kmetijskih gospodarstev, povoženih živali s cest in železnic, poginulih živali iz živalskih vrtov, poginulih psov ter prostoživečih živali, zelo pomembna pa je tudi njena vloga v sistemu hitrega odkrivanja kužnih bolezni pri živalih in izvajanja ukrepov ob pojavu bolezni.

Stroka ima pregled nad poginulimi živalmi

Služba deluje v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki je del Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. »Izkušnje kažejo, da ravno takšna ureditev, ko ima veterinarska stroka dnevno neposreden pregled nad poginulimi živalmi, zagotavlja varen način za zaščito zdravja živali in ljudi,« je na nedavni predstavitvi službe dejala dekanja veterinarske fakultete dr. Breda Jakovac Strajn in pri tem posebej poudarila delo veterinarskih higienikov, ki so prvi v stiku s poginulimi in povoženimi živalmi na terenu. Podprla je tudi prizadevanja sindikata, da bi s kolektivno pogodbo uredili položaj veterinarskih higienikov pa tudi veterinarjev in veterinarskih tehnikov v javnem sektorju.

Nova vozila zagotavljajo večjo operativnost

Poginule živali z Gorenjskega dnevno vozijo v predelovalni obrat za živalske stranske proizvode kategorije 1 podjetja Koto v Ljubljani, kjer kadavre predelajo v mesno kostno moko in v maščobo; prva je uporabna kot gorivo v cementarnah, drugo pa uporabijo v obratu kot vir energije ali jo prodajo za proizvodnjo biodizla.

Storitve veterinarsko-higienske službe so za vse uporabnike, tako za rejce živali kot za upravljavce cest in železnic, brezplačne. Denar za izvajanje storitev, plače zaposlenih ter za vzdrževanje in prenovo objektov in voznega parka zagotavlja država oziroma uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kot je ob tem povedala njena direktorica Vida Znoj, so v zadnjih letih temeljito posodobili vozni park in s tem izboljšali delovanje službe, pripravljajo pa tudi protokol sodelovanja z upravljavci cest in železnic. Obnova voznega parka je po besedah vodje veterinarsko-higienske službe Špele Vidrih pripomogla k večji operativnosti službe, saj zdaj razpolagajo s 26 kamioni in 18 dostavnimi vozili. Dogovor z upravljavci cest in železnic bo prispeval k večji varnosti zaposlenih veterinarskih higienikov in tudi udeležencev v cestnem prometu, saj bodo vzdrževalci cest in železnic po dogovorjenih protokolih zaščitili higienike pri odstranjevanju povoženih živali. V službi med prihodnje izzive uvrščajo zagotavljanje zadostnega števila veterinarskih higienikov na terenu ter obnovo objektov in potrebne infrastrukture.

Gorenjsko »pokriva« ljubljanska enota

Služba ima v Sloveniji pet enot, v kateri deluje 34 operativnih higienikov, šest patologov in pet dispečerjev. Dnevno prejmejo od 800 do 1200 klicev, na leto izpolnijo približno 75 tisoč naročil in prevozijo poldrugi milijon kilometrov. Gorenjska in njene mejne občine »pokriva« enota Ljubljana, ta ima na voljo štirinajst operativnih higienikov, njihovo število pa dnevno prilagajajo, kar je odvisno od potreb oziroma števila naročil. Štirje higieniki začnejo delo v Naklem, od koder »pokrivajo« gorenjsko ali del gorenjske regije in po potrebi tudi druga območja. V ljubljanski enoti imajo na voljo šestnajst vozil, od tega je deset novih. Na leto izpolnijo okoli 18 tisoč naročil.