Na licitaciji je bilo 6523 hlodov 33 različnih drevesnih vrst. / Foto: Arhiv Zgs

Na licitaciji je bilo 6523 hlodov 33 drevesnih vrst. / Foto: arhiv ZGS

Za hlod oreha šestnajst tisoč evrov

Na dražbi vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu je najvišjo ceno dosegel hlod oreha iz Bosne in Hercegovine, za katerega je kupec odštel 16.506 evrov.

Kranj – Z dnevom odprtih vrat se je v industrijski coni v Pamečah pri Slovenj Gradcu na predzadnji dan februarja končala tradicionalna, že devetnajsta licitacija najbolj kakovostnega lesa, na kateri hlodi dosegajo višje cene, kot sicer veljajo pri rednem odkupu. Organizatorji – Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije – z licitacijo povežejo lastnike gozdov in kupce lesa, hkrati pa prispevajo k ovrednotenju visoko kakovostnega lesa ter k predelavi in uporabi lesa za izdelke z visoko dodano vrednostjo – za pohištvo, glasbila, avtomobile, plovila …

Zavod za gozdove Slovenije se v licitacijo vključuje s strokovnim znanjem. Lastnikom svetuje pri izbiri drevja za posek, hkrati pa jih ozavešča o tem, da kakovostno gospodarjenje in vlaganja v gozdove prinašajo dodano vrednost.

V ponudbi hlodi triintridesetih drevesnih vrst

Več kot šeststo lastnikov gozdov, največ iz Slovenije, sicer pa tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Avstrije, je na licitacijo pripeljalo 6523 hlodov skupne izmere okoli sedem tisoč kubičnih metrov lesa, od tega ga je 97 odstotkov izviralo iz slovenskih gozdov. V ponudbi so bili hlodi 33 drevesnih vrst, največ je bilo hlodov gradna (1378), smreke (1008), macesna (572), gorskega javorja (564) in velikega jesena (440). Ponudbe za nakup lesa je oddalo 55 kupcev iz 12 evropskih držav, med njimi jih je bilo največ, 23, iz Slovenije. Med kupci so bili tudi Kitajci, ki pa na licitaciji niso sodelovali samostojno, ampak prek slovenskih posrednikov, po oceni organizatorjev naj bi v Kitajsko izvozili približno petino vsega prodanega lesa. Kupci so oddali skupno več kot 17 tisoč ponudb. Za vsak hlod doba je bilo povprečno več kot šest ponudb, za hlod velikega jesena nekaj manj kot šest, za hlod gradna blizu pet, za hlod črnega oreha nekaj več kot štiri ponudbe … Zelo malo je bilo ponudb za češnjo.

Za »kubik« gorskega javorja 7200 evrov

Na licitaciji je najvišjo ceno – 16.506 evrov – dosegel hlod oreha dolžine 5,8 metra, premera 1,56 metra in volumna več kot 11 kubičnih metrov. Hlod izvira iz Bosne in Hercegovine, kupilo ga je avstrijsko podjetje, ki ga je odpeljalo na razrez v Nemčijo in potlej deske namenilo za izdelavo pohištva po svetu, med drugim tudi na Japonskem. Na drugo mesto se je uvrstil hlod gorskega javorja iz hrvaških gozdov s ceno 13.352 evrov, na tretje hlod oreha iz Bosne in Hercegovine s ceno 12.213 evrov in na četrto mesto hlod doba iz Mislinjske doline, za katerega je lastnik iztržil 11.948 evrov. Najvišjo ceno za kubični meter je dosegel gorski javor, pripeljan iz Hrvaške, cena je bila 7.200 evrov za kubični meter. Pri gradnu je bila najvišja cena za »kubik« 2135 evrov, pri črnem orehu 2011 evrov, pri dobu 1909 evrov – in tako dalje. Najvišja povprečna cena na licitaciji prodanih hlodov je bila pri črnem orehu – 942 evrov za »kubik«, pri dobu je bilo povprečje 613 evrov, pri gradnu 439 evrov, pri orehu 415 evrov …

Medtem ko na dosedanjih licitacijah nikoli niso prodali manj kot 94 odstotkov ponujenega lesa, so ga na letošnji licitaciji le nekaj več kot 80 odstotkov. Neprodane je ostalo okoli 780 kubičnih metrov smreke, od katere pa naj bi večino po pričakovanju organizatorjev prodali v drugem krogu.