Za nižji strošek elektrike

Ljubljana – Primerjalna analiza cen oskrbe z električno energijo, ki jo je opravila Energetska zbornica Slovenije (EZS), je pokazala, da imajo manjši in srednji poslovni odjemalci relativno ugodnejše cene elektrike od povprečja Evropske unije, večje industrijske odjemalce pa stroški postavljajo v slabši konkurenčni položaj. Po podatkih Statističnega urada Evropske unije so povprečne končne cene v največji porabniški skupini IF (70.000 – 149.999 MWh), kamor spadajo energetsko intenzivna podjetja, v Sloveniji za dobrih 20 odstotkov višje od evropskega povprečja. Kot je še pojasnil generalni direktor Gen energije in član upravnega odbora EZS Dejan Paravan, je stanje mogoče pripisati predvsem trem dejavnikom: strategiji zaklepanja cen oziroma temu, da so večji industrijski odjemalci elektriko zakupili v obdobju relativno višjih cen, razlikam pri prispevkih in dajatvah med državami Evropske unije – pri nas so bili prispevki in dajatve celotno analizirano obdobje (2019–2024) najnižji, vendar so v drugih državah med energetsko krizo upadli bistveno bolj kot v Sloveniji –, poleg tega se nahajamo v delu Evrope, kjer so veleprodajne cene na enotnem evropskem trgu višje od povprečja Evropske unije (Italija, jugovzhodna Evropa).

Možnosti za ukrepanje

Dobavitelji lahko podjetjem pomagajo pri zniževanju stroškov elektrike na več načinov, je dejal predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev elektrike pri EZS Sebastijan Roudi. Ena od možnosti je izboljšano obveščanje in pomoč pri odločanju o pravem trenutku nakupa, pri čemer sekcija predlaga dodatne tematske dogodke v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije s poudarkom na gibanju cen na trgu in ozaveščanju podjetij o pravočasnem odzivanju na tržne spremembe. Druga možnost je zakup elektrike za daljše obdobje, na primer za tri leta vnaprej. »Triletne pogodbe dobave električne energije po fiksni povprečni ceni omogočajo večjo predvidljivost stroškov za odjemalce. Ker terminske cene z leti padajo, odjemalci s tako imenovanim povprečenjem cene v triletnem obdobju dosežejo nižjo ceno že v prvem letu dobave,« je pojasnil Roudi. Omenil je tudi rešitev, ki je primerna predvsem za posamične primere – za odjemalce z zelo visoko ceno zaradi nakupa energije v času energetske krize –, gre za dodatni zakup energije z obstoječim dobaviteljem za eno ali dve leti vnaprej ter »povprečenje« cene že od letošnjega avgusta dalje. Nove priložnosti, je dejal Roudi, pa odpirajo tudi strukturne spremembe zaradi vse večjega deleža obnovljivih virov energije. Pri tem je nanizal možnosti premika proizvodnje v čas nizkih cen (na primer ponoči, v čas sončnih ur ali ob koncih tedna), kjer je to mogoče, naložbe v hranilnike energije, kar omogoča tudi nov razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo s podporo v višini 17 milijonov evrov, in uporabe sistemov za upravljanje z energijo.

Dolgoročnejše rešitve

GZS predlaga oblikovanje mehanizma prodaje elektrike po stroškovni ceni za energetsko intenzivno industrijo. »Takšen mehanizem bi omogočil dolgoročno reševanje konkurenčnosti cen energije in posledično pomagal ohraniti proizvodna delovna mesta,« je pojasnila generalna direktorica Vesna Nahtigal. Ukrep bi bil podjetjem namenjen pod določenimi pogoji in kriteriji za upravičenost; po prvih ocenah bi šlo za prodajo električne energije pod pogoji sheme v skupni količini 1 TWh energije, kolikor jo potrebujejo energetsko intenzivna podjetja. Mehanizem je po besedah direktorice skladen tudi z novim okvirom za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji, sprejet v Bruslju konec junija. Kot je še pojasnila, je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo že sklicalo strokovno delovno skupino, ki bo čez poletje preučila možnosti, da mehanizem zaživi že s 1. januarjem 2026. Poleg tega se GZS skupaj z ministrstvom zavzema za podaljšanje uredbe o nadomestilu zaradi posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Do takrat so takšno podporo zagotovile druge države Evropske unije, pri nas pa se izplačilo nadomestil izteka. V sodelovanju z EZS, ministrstvom za okolje in Elesom pa bo GZS preučila tudi predlog nadgradnje obračunavanja omrežnine, ki ga je pripravila Agencija za energijo, in se skupaj z naštetimi odzvala nanj, je dejala generalna direktorica.