Za varno pašo na planinskih pašnikih, na potezi je država

Podkoren – Odziv predstavnikov agrarnih skupnosti iz Zgornje Gorenjske na nedavnem srečanju je bil dober, najprej so si skupaj ogledali največji pašnik Agrarne skupnosti (AS) Podkoren Medvejek z 18 hektari pašne površine. »Na tem pašniku se pase štirideset govedi, v glavnem krave dojilje, nekaj imamo še telic in pa tri plemenske bike. Imamo še štiri druge pašnike, ki so v velikosti od štiri do sedem hektarov. Že v spomladanskem času pa točno določimo, kje bo kdo pasel,« je nekaj podatkov nanizal gospodar planine Medvejek Marjan Cuznar. Kot je poudaril, za vzdrževanje pašnikov redno skrbijo, in če so vremenski pogoji, kosijo (večinoma strojno) tudi trikrat na leto. Pašniki so redno oskrbovani z vodo, na vsakem imajo najmanj po dve koriti. Za nemoteno pašo na pašniku skrbi pastir, sedem jih je še aktivnih.

Velike težave z zvermi

A tako kot v drugih imajo tudi v AS Podkoren določene težave, je opozoril Marjan Cuznar. Predvsem ker je občina Kranjska Gora med turistično najbolj obiskanimi. »Težave imamo s kolesarji, štirikolesniki, pred leti smo imeli težave tudi s padalci. Najhujše pa je to, da so na pašnikih kljub opozorilnim tablam na ograjah hišni ljubljenčki brez povodcev, prisotne so tudi težave zaradi nepobiranja pasjih iztrebkov. Kot zdajle sledim, imajo nekatere pašne skupnosti velike težave z zvermi. Do zdaj jih mi nismo imeli, ne vem pa, kaj bo, saj smo šele na začetku pašne sezone. Nekateri lastniki oz. rejci drobnice že opuščajo pašo na planinskih pašnikih in me skrbi, da bo prišlo do zaraščanja pašnikov, če država ne bo pravilno ukrepala.«

Predsednik AS Bohinjska Češnjica Andrej Sodja je dejal, da turizem sicer prinese kar nekaj prihodka, je pa tudi nadloga tistim, ki še kmetujejo. Omenil je težave z volkovi, en trop je na Jelovici in drugi na Pokljuki. Menda pa se je tudi v Srednjem Vrhu pojavil volk in celo medved. Tako Sodja kot Cuznar sta opozorila, da volk ne sodi v predalpski in alpski svet.

Kot je poudaril Tomaž Bregant iz Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, mora država prevzeti odgovornost in breme izplačila odškodnin pokončane drobnice, a ne na način, kot velja zdaj. »V naravi predatorji raztrgano ovco lahko zelo hitro raznosijo, a če lastnik živali ne more dokazovati izgube, ni upravičen do odškodnine. To je ponižujoče za ljudi, ki od tega živijo. Evropa je le sprevidela, da se je populacija volkov dejansko toliko dvignila, da umikajo status visokega zavarovanja zveri na nižjo raven, in pričakujemo, da bodo to naredili tudi pri nas.«

Predstavnik AS Bohinjska Bela Klemen Zupančič je pojasnil, da že sama bližina zveri vnese strah v čredo. »Že opazim drugačno obnašanje goveda na enem pašniku. Ne prihaja več do tebe, drži se roba gozda, nekaj čuti ... Napada še ni, upajmo, da ga ne bo, zdaj pričakujemo porode. Ko je enkrat čreda napadena, se tega strahu, tudi če preživi, ne reši. Taka čreda je uničena.«

Enako ali celo manj sredstev?

Srečanje so po ogledu pašnikov nadaljevali v Zelencih, v sejni sobi objekta, ki je v lasti AS Podkoren. V imenu gostitelja je zbrane pozdravil član gospodarskega odbora Janez Jaša Jelinčič in predstavil nastanek in delovanje AS Podkoren. Leta 1996 so imeli ustanovni občni zbor, kjer so sprejeli pravilnik o ponovni vzpostavitvi AS Podkoren, leto kasneje so bili vpisani v register agrarnih skupnosti. Povedal je tudi nekaj o težavah, ki so bolj pravne narave. Predvsem želijo onemogočiti, da se parcele prodajajo raznim špekulantom, ki s krajem in upravljanjem AS nimajo nič skupnega, ampak v tem vidijo samo finančno korist. Na zadnjem občnem zboru so zato sprejeli spremembo statuta, kjer je dovoljena prodaja parcel z javno objavo in po vrednosti uradnega cenilca. AS Podkoren pa ima predkupno pravico.

Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je opozoril na dejstvo, da se proračun za obrambo krepi in da vsi indici kažejo na to, da se sredstva za ukrepe kmetijske politike po letu 2027 ne bodo povečala; zneski ostajajo enaki, a realno dobivajo iz leta v leto manj denarja. »Država naj bi se sicer zavedala, da ta sredstva morajo ostati, v nasprotnem primeru bi se zaraščanje pašnikov pospešilo, kar pa ni v našem interesu.« Golc je prepričan tudi, da bo morala država aktivneje pristopiti k reševanju problematike zveri.