Za zakup štiristo osemdeset hektarjev

Kranj – Kot je znano, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ob koncu leta 2019 odpovedal podjetju KŽK kmetijstvo zakupno pogodbo za 630 hektarjev, ker je del zemljišč brez soglasja sklada oddajal v podzakup. KŽK se je na to pritožil, a je pravdo s skladom izgubil, še vedno pa poteka sodni postopek, v katerem sklad toži KŽK za izročitev 436 hektarjev v posest. Postopek je na prvostopenjskem sodišču v fazi glavne obravnave. Po podatkih sklada bo kmetijskim gospodarstvom na voljo za zakup okrog 480 hektarjev državnih zemljišč, a kdaj jih bo sklad lahko ponudil v zakup, je odvisno od razpleta tožbe za prepustitev posesti.

Na zemljiščih, ki jih je nekdaj imel v zakupu KŽK, je sklad začel tudi komasacijske postopke na šestih območjih – Bitnje, Visoko, Grad, Cerklje, Velesovo - Luže in Reteče, ki obsegajo skupno 579 hektarjev. Ker bodo s temi postopki razdružili tudi v denacionalizacijskih postopkih oblikovano solastnino zemljiških kompleksov, bodo kmetje v teh kompleksih končno dobili svoje parcele, v državni lasti in v upravljanju sklada pa bo ostalo še 273 hektarjev.

Predlagajo od dva do tri hektarje velike parcele

Ko so se predstavniki kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije septembra sestali s predstavniki sklada, so se dogovorili, da bo svet območne enote v imenu gorenjskih kmetov pripravil za sklad nezavezujoč predlog, po katerem naj bi sklad zemljišča z javnimi razpisi oddal v zakup kmetijskim gospodarstvom. Svet območne enote je prvi predlog oblikoval že na seji 28. oktobra, dopolnil pa ga je na seji prejšnjo sredo, ko se je svetnikom pridružilo še okrog štirideset zainteresiranih kmetov, ki so s svojimi mnenji in predlogi tudi sodelovali v razpravi. Svet je po razpravi sklenil predlagati skladu, da bi kmetijskim gospodarstvom ponudil v zakup od dva do tri hektarje velike parcele, v primeru, da bi po končani komasaciji ostale do pet hektarjev velike parcele, pa jih ne bi delil na manjše. Pri zakupu naj bi navzgor veljala »kapica« – do pet hektarjev zemljišč na kmetijsko gospodarstvo, kar pa ne bi veljalo za že obstoječe zakupe po stanju na dan 5. november. Do zakupa bi bili upravičeni le kmetje, ki so kmečko zavarovani, ali tisti, ki s kmetijsko dejavnostjo dosegajo najmanj 20 tisoč evrov standardnega prihodka. Pomemben kriterij za dodelitev zemljišč v zakup naj bi bila tudi zračna razdalja. Svet območne enote predlaga, da bi bila do zakupa prednostno upravičena kmetijska gospodarstva, katerih sedež je glede na podatke iz letošnje zbirne vloge od zemljišča za zakup oddaljen do deset kilometrov, pri tem pa bi imeli prednost zakupniki, ki so bližje zemljišču. V primeru dveh enakovrednih ponudb za zakup zemljišč predlagajo licitacijo, na kateri bi »zmagal« tisti, ki bi ponudil višjo zakupnino. Na komasacijskem območju Bitnje - Žabnica naj bi upoštevali predlog, po katerem bi zakupniki z desnega brega prejeli zemljišča na desnem bregu in tisti z levega brega na levem. Na seji so ugotavljali, da imajo že po skladovem pravilniku pri zakupu prednost mladi prevzemniki kmetij in da tiste kmetije, ki imajo v zakupu več kot 30 hektarjev zemljišč, ne morejo kandidirati za nova zemljišča.

Iz zakupa je treba izločiti »kavč« kmete

V razpravi je kmet Janez Kert dejal, da bi iz zakupa morali izločiti neaktivne kmete – tako imenovane »kavč« kmete in da kmetijski svetovalci dobro vedo, kdo dejansko kmetuje in se preživlja s kmetovanjem. Član sveta Robert Golc, sicer tudi vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je pojasnil, da bi že z uveljavitvijo pogoja, po katerem bi prednostno lahko kandidirali za zakup zemljišč le kmečki zavarovanci ali kmetijska gospodarstva z najmanj 20 tisoč evrov standardnega prihodka, iz možnosti za zakup zemljišč izločili večino »kavč« kmetov. Kot je še dejal Golc, je po podatkih iz lanske zbirne vloge v kranjski občini 407 kmetijskih gospodarstev, ki imajo skupno 6500 gerkov, od katerih je vsak v povprečju velik 0,7 hektarja, ob izločitvi KŽK-ja pa 0,5 hektarja. Če bi sklad ponudil v zakup od dva do tri hektarje velike parcele, kot predlaga svet območne enote zbornice, to glede na povprečno velikost gerkov ne bi bila drobitev kmetijskih zemljišč, je pa razdelitev kompleksov v manjše parcele. Član sveta Igor Kuralt je predlagal, da kmetje, ki v okviru osnovne ali dopolnilne dejavnosti uvažajo kmetijske pridelke in jih prodajajo trgovskim verigam, ne bi smeli biti upravičeni do zakupa državnih kmetijskih zemljišč. V razpravi je bilo tudi slišati, da je velik interes za zakup državne zemlje tudi zato, ker so zakupnine za državna zemljišča nižje od zakupnin za zasebna zemljišča. Eden od kmetov je tudi predlagal, da bi bila najboljša rešitev, če bi na posameznih območjih najprej zbrali število interesentov za zakup in potlej glede na interes določili velikost parcel in druge zakupne pogoje.