Velik del Zlatega polja je že pozidanega, a tudi za naprej nič ne kaže, da bi se pozidava ustavila. / Foto: Cveto Zaplotnik

Velik del Zlatega polja je že pozidan, a tudi za naprej nič ne kaže, da bi se pozidava ustavila. / Foto: Cveto Zaplotnik

Zakaj na kmetijska zemljišča

Svet kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ostro nasprotuje kakršnikoli pozidavi kmetijskih zemljišč.

Kranj – Svet kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je na seji prejšnji teden obravnaval le eno vsebinsko točko – pozidavo kmetijskih zemljišč na Gorenjskem. Po razpravi, v kateri je bilo največ govora o načrtovani gradnji regijske bolnišnice na najboljših kmetijskih zemljiščih, na Zlatem polju v Kranju, je sprejel sklep, s katerim ostro nasprotuje pozidavi vseh kmetijskih zemljišč. Gorenjske občinske uprave poziva, naj v svojih razvojnih načrtih in projektih upoštevajo trajnostni pristop, ki vključuje skrb za kmetijska zemljišča, naravno okolje in zdravje prebivalcev. Pri iskanju primernih zemljišč za pozidavo naj dajo prednost območjem, na katerih bo gradnja minimalno vplivala na naravne vire, biotsko raznovrstnost in kmetijsko pridelavo. Poziv so poslali zborničnemu uradu, naslovili pa ga bodo tudi vsem gorenjskim občinam in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Člani sveta so v razpravi najbolj poudarili pozidavo Zlatega polja, kjer so – kot že ime pove – najboljša kmetijska zemljišča. Velik del polja je že pozidan, pozidava se nadaljuje z gradnjo stanovanjske soseske in nič ne kaže, da bi se ustavila. Na Zlatem polju načrtujejo še gradnjo regijske bolnišnice, doma za starejše in novih stanovanj. Svetniki so bili soglasni, da Gorenjska potrebuje novo bolnišnico, pri tem pa so bili mnenja, da bi jo država lahko umestila na lokacijo, ki ne bi posegla na najboljša kmetijska zemljišča. Konkretno so omenjali lokacijo gramoznice v Bistrici pri Naklem, slišati pa je bilo tudi predlog, da bi jo lahko umestili v slabši primestni gozd v kranjski občini.

V razpravi so svetniki opozarjali na to, kako agresivni so investitorji pri pridobivanju zemljišč za uresničitev svojih načrtov, saj kmetom in drugim lastnikom ponujajo za zemljišča zelo visoke zneske. Ugotavljajo tudi, da vse občine in tudi vsi kmetje ne kažejo pretiranega navdušenja nad državnim projektom trajne zaščite najboljših kmetijskih zemljišč, saj se bojijo, da bi se s tem prostorsko preveč omejili pri investicijskih načrtih. Svetniki se tudi sprašujejo, kje bo država za pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč zagotavljala lastnikom po kakovosti enakovredna nadomestna zemljišča.