Zaostanek pri digitalizaciji

Ljubljana – Evropska komisija je objavila Poročilo digitalnega desetletja za leto 2024, v katerem so pod drobnogledom štiri področja, na katerih naj bi članice Evropske unije dosegle skupne digitalne cilje do leta 2030, to so digitalne kompetence oziroma spretnosti, javne storitve, digitalna infrastruktura in preobrazba gospodarstva.

Za Slovenijo ugotavlja, da je dosegla opazen napredek na področju e-uprave in da ima visok delež gospodinjstev dostop do optičnega omrežja, in sicer 78,5 odstotka, medtem ko je povprečje Evropske unije 64 odstotkov gospodinjstev. Na drugi strani pripravljavci poročila opozarjajo na zaostanek pri uvajanju naprednih tehnologij v podjetjih, zlasti v mikro, malih in srednje velikih, ter na pomanjkanje digitalnih kompetenc in strokovnjakov za IKT, zaradi česar se mnoga podjetja srečujejo s težavami pri zaposlovanju. Za izboljšanje stanja med drugim priporočajo okrepitev sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami, prilagoditev učnih načrtov, digitalno izpopolnjevanje in preusposabljanje.

Zdrsnili pod povprečje

Ker je digitalizacija pot do višje produktivnosti, konkurenčnosti in trajnostnega zelenega prehoda, rezultati pomenijo, da bomo kmalu imeli še večje težave na teh področjih, so se na poročilo odzvali v Združenju za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Spomnili so, da je bila Slovenija pred dvema letoma glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe na 11. mestu, torej nad povprečjem Evropske unije, in je imela pozitivni trend, zdaj pa je po njihovi oceni – v poročilu ni razvrstitve držav – na 17. mestu; na področju digitalizacije gospodarstva, kjer je leta 2022 zasedala 9. mesto, je pri večini kazalnikov pod povprečjem, pri treh čisto na repu, in tako po oceni združenja na 18. ali 19. mestu. »Podatek ne preseneča, saj v Sloveniji v zadnjih dveh letih podpori digitalizacije gospodarstva, še posebno mikro, malih in srednje velikih podjetij, ne posvečamo dovolj virov, mnogi v preteklosti uspešni instrumenti, kot so vavčerji in spodbude za digitalno transformacijo, že več kot dve leti stojijo, novih pa tudi ni. Iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost je le 20 odstotkov namenjenih digitalizaciji, od tega kar približno 80 odstotkov za digitalizacijo javnega sektorja – torej minimum za gospodarstvo. Prav tako je iz evropskih kohezijskih sredstev za podporo digitalizaciji mikro, malih in srednje velikih podjetij namenjenega izjemno malo denarja,« je opozoril predsednik združenja mag. Nenad Šutanovac ter ob tem namenil pohvalo razpisu za digitalizacijo velikih podjetij iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost, ki je bil objavljen leta 2022.

V Nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje imamo po oceni predsednika združenja za informatiko in telekomunikacije velik razkorak med cilji in ukrepi, ki naj bi podpirali zastavljene cilje, zato bi morali preveriti prioritete ter jih ustrezno podpreti z ukrepi in finančnimi viri. Ukrepanje med drugim pričakuje tudi na področju digitalnih kompetenc. »Slovenija je na repu evropskih držav glede uvajanja obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, kar bo dolgoročno še poslabšalo naše zmožnosti in mladim otežilo enakopravno vključevanje v digitalno družbo. Kot kratkoročni ukrep pa pričakujemo bistveno več podpore izobraževanju že zaposlenih,« je dejal.