Predstavniki najboljših zaposlovalcev, med njimi direktor RLS Merilna tehnika Matija Novak (četrti z leve), v družbi ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana in direktorja družbe Dnevnik Mediji Bojana Petana / Foto: Jaka Gasar
Predstavniki najboljših zaposlovalcev, med njimi direktor RLS Merilna tehnika Matija Novak (četrti z leve), v družbi ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana in direktorja družbe Dnevnik Mediji Bojana Petana / Foto: Jaka Gasar
Zaposleni niso le sodelavci
Podjetje RLS Merilna tehnika iz Komende je v okviru projekta Zlata nit prejelo naziv najboljšega zaposlovalca leta v kategoriji velikih podjetij.
Žeje pri Komendi – Minuli teden se je zaključil 18. izbor najboljših zaposlovalcev v Dnevnikovem projektu Zlata nit, ki preverja kakovost odnosov med zaposlenimi in organizacijo. Med letošnjimi finalisti – tokrat jih je bilo 22 – so bili tudi domžalski Tu-val v kategoriji malih podjetij, Lotrič Meroslovje iz Selc in kranjsko podjetje Četrta pot v skupini srednje velikih podjetij ter RLS Merilna tehnika med velikimi podjetji. V tej kategoriji je priznanje prejelo prav podjetje iz Komende, ki se ukvarja z razvojem, izdelavo in trženjem magnetnih senzorjev pomika in zasuka. »Vključujoče vodenje, visoko zaupanje in razvojna kultura podjetja RLS ustvarjajo okolje, v katerem zaposleni niso le sodelavci, temveč soustvarjalci,« je zapisala komisija. Ob navedenem je poudarila, da se visoka kakovost odnosov in ocena priporočenosti zaposlovalca (eNPS) vpenja v nadpovprečne rezultate in dodano vrednost več kot sto tisoč evrov na zaposlenega. »Za RLS je značilno, da kljub agilnosti in naprednim praksam nekatere spremembe raje dodobra premislijo, integrirajo z zamikom, a se potem izkažejo za bolj trpežne. Prenos vodenja s prve na drugo generacijo so izvedli zgledno. Kombinirajo ga z vključevanjem srednjega vodstva v strateška vprašanja. Razumevajoč dinamiko tehnološkega razvoja so ustanovili ekipo za jedrne raziskave in razvoj ter drugo ekipo za agilno prilagajanje izdelkov potrebam strank,« je še pojasnila komisija.
V podjetju, ki je v izboru zmagalo že v letih 2017 in 2018, takrat med srednje velikimi podjetji, je trenutno 283 redno zaposlenih. Poleg tega je del ekipe še več kot 15 študentov in dijakov, ki so na praksi, vključeni v vajeništvo ali sodelujejo v obliki študentskega dela, nam je povedala vodja HR projektov Špelca Klančar. Ker se v zadnjih letih število zaposlenih zelo zmerno povečuje, večjih težav pri pridobivanju ustreznih sodelavcev nimajo. »Seveda z izjemo specifičnih strokovnjakov, ki jih je po pravilu na trgu manj in so tudi manj pripravljeni migrirati med podjetji,« je dodala sogovornica.
Njihova politika privabljanja kadrov je po besedah Klančarjeve široka. Sega od štipendijske sheme, sodelovanja s študenti v okviru opravljanja obveznih praks, somentorstva pri diplomskih in magistrskih nalogah, prisotnosti na relevantnih fakultetah, raznih konferencah in kariernih sejmih do objav prostih delovnih mest na običajnih spletnih portalih in omrežjih, občasno pa tudi kje drugje. Poleg tega imajo pri iskanju kadra pomembno vlogo sodelavci s svojimi priporočili.
In kako ohranjajo kadre ter zagotavljajo, da zaposleni niso le sodelavci, kot se je izrazila komisija. »Skrbimo za okolje, kjer lahko vsak zaposleni maksimalno razvije svoj potencial. To se začne že s premišljenim kadrovanjem, s fokusom na dolgoročnem sodelovanju. Preverimo kompatibilnost ne samo trenutnih strokovnih potreb podjetja, temveč predvsem potenciala in ambicij posameznika z dolgoročno predvidenimi potrebami podjetja. Ključno, brez česar uspešno sodelovanje skoraj ni mogoče, je vrednostno ujemanje kandidata s podjetjem. V ta namen v proces kadrovanja poleg standardnih razgovorov, ki so sicer pri nas nekoliko obsežnejši kot običajno – vedno je na teh srečanjih poleg sodelavca s kadrovskega področja prisoten tudi sodelavec iz stroke –, vključimo tudi spoznavanje kandidata s pomočjo kadrovskih in psiholoških testov. Ta orodja uporabljamo v podjetju že mnogo let in nam izredno koristijo, ne samo v postopku kadrovanja, pač pa tudi kasneje, pri kariernem razvoju sodelavcev. Naslednji pomemben faktor je zagotovo izjemno dobro oblikovan proces uvajanja, ki s polno podporo novemu sodelavcu traja eno leto. Uvajanje ni omejeno samo na njegovo delovno mesto, temveč vključuje seznanitev z vsemi procesi v podjetju. Namreč, večja ko je vključenost, večji je prostor za inovativno razmišljanje.« Veliko pozornosti zato namenjajo tudi izboru in usposabljanju vodij, je še poudarila Špelca Klančar. »Trudimo se, da se vsak sodelavec zaveda, da je lahko gradnik (ali rušilec) naše kulture. Ta je vključujoča, spoštljiva, neguje raznolikost, a ne nazadnje je rezultat dela, sodelovanja, interakcij nas vseh. Prav je, da se vsi zaposleni zavedamo lastne odgovornosti tako za uspeh kot za ovire, s katerimi se dnevno srečujemo.«