Zaradi nove metodologije za obračun omrežnin kaznovani

Ljubljana – Nova metodologija za obračun omrežnin po ocenah ministrstva za okolje, podnebje in energijo ni skladna s strateškimi cilji države na področju či­stega prehoda, niti z nekaterimi evropskimi direktivami, niti s priporočili evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Poleg tega, je dejal minister Bojan Kumer, prinaša dodatne finančne obremenitve, ki se zdijo kaznovalne predvsem do vseh tistih, ki so že vlagali svoj lastni denar v čiste tehnologije.

»Po evropski direktivi o skupnih pravilih notranjega trga električne energije morajo regulativni organi zasledovati cilj spodbujanja in lažjega vključevanja elektrike iz obnovljivih virov energije v omrežje. Nova metodologija ne le da tega cilja ne zasleduje, temveč njegovo doseganje celo zavira.« Ob tem so na ministrstvu za okolje tudi poudarili, da evropska direktiva o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije jasno določa, da se za samooskrbovalce ne smejo uporabljati nesorazmerne javne dajatve niti se jim ne bi smeli naložiti nesorazmerni stroški, saj bi se moral upoštevati njihov prispevek k podnebnim in energetskim ciljem. »Mnogi posamezniki, ki so investirali v nove tehnološke rešitve, kot so sončne elektrarne, toplotne črpalke, električna vozila ali sistemi shranjevanja električne energije, so zaradi nove metodologije kaznovani z bistveno višjimi stroški omrežnine. Ta sprememba je bila uvedena brez ustreznega prehodnega obdobja in brez ustrezne postopne uveljavitve, kar ustvarja novo finančno breme za gospodinjstva, ki so se odločila za trajnostno naravnane energetske rešitve. Tudi poslovnim odjemalcem ni bilo zagotovljeno ustrezno prehodno obdobje za prilagoditev,« so pojasnili po izteku roka (minulo sredo), ki ga je vlada postavila Agenciji za energijo za ponovno uvedbo prejšnjega načina obračunavanja omrežnine.

Po besedah ministra za okolje je agencija preslišala argumente, čeprav so strokovno utemeljeni in so bili tudi večkrat predstavljeni. Vlada bo zato v skladu s svojimi pristojnostmi vztrajala pri stališču, naj čim prej popravi metodologijo, ter državnemu zboru predlagala razrešitev članov sveta agencije, ki po njenem pozivu niso odstopili sami. Poleg tega namerava skupaj z različnimi strokovnimi institucijami, različnimi strokovnjaki, »predvsem pa poslanci, ki so izvoljeni predstavniki ljudstva in tudi želijo prevzeti zakonodajno pobudo«, ublažiti »ekscesne stroške«, ki so nastali pri določenih skupinah odjemalcev, je napovedal minister Kumer. Kot je še dodal, se glede slednjega kot najbolj smiselna kaže možnost, da bi odjemalce v visoki sezoni delno ali v celoti oprostili plačila stroška za moč za najdražji časovni blok.

Namesto petih trije časovni bloki

O obračunavanju omrežnine je spregovoril tudi direktor Elesa Aleksander Mervar. Kot je dejal, je privrženec reforme, vendar ne s takšnim šokom, kot smo ga doživeli. Slovenija je imela eno najnižjih omrežnin, tako za gospodarstvo kot gospodinjstva, je pojasnil, od leta 2017 se je povečala le za dva odstotka, rast drobnoprodajnih produktov pa je bila 24-odstotna. »Če kdo v tej državi misli, da je s tako omrežnino mogoče v prihodnje speljati zeleni prehod, se zelo moti. Ali bo višja omrežnina ali pa zelenega prehoda ne bo. Druge rešitve ni,« je dejal.

V Elesu so naredili analizo časovnih blokov, na podlagi katere ugotavljajo, da trenutna razporeditev ne ustreza več povsem obremenjenosti, ki jo v zadnjem letu zaznavajo v elektroenergetskem sistemu. »Spremenjene razmere so posledice intenzivne integracije sončnih elektrarn v zadnjem obdobju. Te elektrarne imajo velik vpliv na obremenjenost. Tega dejstva analize Agencije za energijo, ki so podlaga določitvi petih časovnih blokov, niso mogle zajeti, saj ne vključujejo najbolj aktualnih podatkov,« so pojasnili. Njihovi podatki kažejo, da imamo čez dan tri različne tipe odjema, in sicer v nočnem času, v jutranji in večerni konici ter v času največjega sončnega obsevanja. Te ugotovitve veljajo tako za višjo kot za nižjo sezono in tako za delovne kot za dela proste dni, čeprav je v dela prostih dneh jutranja in večerna konica manj izrazita. Tako menijo, da bi bilo med delavniki smiselno uvesti tri različne časovne bloke: blok 1 (z najvišjo ceno) v času jutranje in večerne konice, blok 2 z nižjo ceno v času manjše obremenitve sistema ter blok 3 z najnižjo ceno v nočnem času. Za dela proste dni predlagajo dva časovna bloka. V višji sezoni bi nastopil blok 2 v večerni in jutranji konici, medtem ko bi v času sončnega obsevanja in v nočnem času nastopil blok 3. »V nižji sezoni pa so med dela prostimi dnevi obremenitve omrežja izredno nizke, zato bi v času večerne konice nastopil blok 2, medtem ko bi v preostalem času nastopil blok 3.«

S stališča tarif po njihovem ni smiselno razlikovati med višjo in nižjo sezono, saj za zdaj ni tehnologij, ki bi uporabnikom omogočale premik porabe med sezonami. Zato je smiselno uporabnike čim bolj motivirati k premiku odjema znotraj dneva, kar naj bi bil tudi temeljni motiv same reforme. »Trenutna razlika v ceni za uporabo omrežja med visoko in nizko sezono namreč uporabnikom daje zavajajoč signal, da znotraj dneva v nizki sezoni težav ni, kar pa ne drži,« navajajo v Elesu.

»Predlagamo, da se plačuje omrežnina za moč po dejanski moči, vendar z dosti večjim naborom povprečnih konic, se pravi za vsak časovni blok od pet do deset na leto in potem povprečje iz tega. To je plačilo za tekoči mesec,« je pojasnil Mervar. Kot glavno težavo je navedel, da se je pri gospodinjstvih zelo povečala tarifa za priključno moč in da se je povečala tudi sama priključna moč. Če bi prehod na star sistem obračunavanja omrežnine terjal več kot pol leta časa, pa je spremembo časovnih blokov in tarif, kot jo predlaga Eles, mogoče uvesti takoj, je med drugim še povedal.