Zbiranje odpadne folije

Kranj – V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so na kmetijah začeli opuščati siliranje v stolpnih silosih, predvsem zato, ker je bilo polnjenje počasno in ni bilo možno zadovoljivo mehanizirati odvzema silaže, namesto njih pa so začeli graditi koritaste silose in uporabljati siliranje na silažnem kupu. Razvoj je šel naprej in okrog leta 1995 se je na kmetijah začel uveljavljati nov način siliranja trave, to je siliranje v silažnih balah, katerega glavna prednost je v tem, da ne potrebuje silosa, ampak le dodatno mehanizacijo – balirko in ovijalko bal. Danes na kmetijah večinoma kombinirajo oba načina siliranja: večino trave dajo v koritaste silose in manjši del v bale, koruzo pa praviloma skoraj vso dajo v silose.

Pri balah petkrat več folije kot pri silosih

Pri obeh načinih siliranja, tako pri siliranju v koritastem silosu kot v silažnih balah, nastaja velika količina odpadne folije, pri tem pa je poraba folije pri siliranju v bale kar petkrat večja kot pri siliranju v koritaste silose. Kam z odpadno folijo, je velik izziv tudi za kmetije, ki morajo same poskrbeti za odpadek. V Sloveniji doslej glede ravnanja z odpadno folijo ni bilo enotne ureditve. Kmetje so manjše količine tlačili v zabojnike za mešane odpadke, večje količine so vozili v zbirne centre komunalnih podjetij, kar ni bilo vedno in povsod brezplačno, ali so jo, kar je najslabša možna rešitev, odlagali na divja odlagališča ali jo sežigali.

Zbiranje folije na osemnajstih lokacijah

Konzorcij dvanajstih partnerjev, med katerimi sta tudi Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Kranj in Kmetijsko gozdarska zadruga (KGZ) Sava Lesce, je okviru projekta Vzpostavitev modela reciklaže agro-stretch folije za bale in silažne folije s ciljem olajšati organizacijo za kmete in zmanjšati negativne posledice za okolje vzpostavil model organiziranega zbiranja in reciklaže odpadne folije. Čeprav se je triletni projekt, pri katerem je bil vodilni partner podjetje Microbium, napredne tehnologije, iz Ljubljane končal novembra lani, se v praksi še naprej izvaja. Kmetje lahko odpadno folijo sami odpeljejo na lokaciji podjetja Omaplast v Grosuplje ali Račje selo pri Trebnjem, veliko bolj praktična pa je rešitev, da jo oddajo najbližjemu zbiralcu folije, od koder jo podjetje Virc odpelje do podjetja Omaplast, kjer jo predelajo v sekundarne surovine za različne plastične izdelke. Organizirano zbiranje trenutno poteka na osemnajstih lokacijah v Sloveniji, od tega jih je osem na Gorenjskem – na posestvu Poljče v KGZ Sava Lesce, na lokaciji Publikusa v Suhadolah, na KŽK-jevih posestvih v Cerkljah in v Žabnici, na kmetiji Demitrija Jamška v Bukovici pri Vodicah, na kmetiji Francija Fona na Zgornjem Brniku, v Komunali Radovljica in v občini Preddvor, k sodelovanju pa vabijo še nove zbiralce folije. Zbiralci so za zbiranje folije deležni dobropisa oziroma popusta pri nakupu nove folije, ki ga lahko deloma ali v celoti prenesejo na kmete, ki so oddali folijo v reciklažo.

V okviru projekta so izdali priročnik dobre prakse, v podporo organiziranemu zbiranju in odvažanju odpadne folije ter podeljevanju dobropisov pa so vzpostavili aplikacijo, ki omogoča vodenje evidenc in tudi komunikacijo med vsemi deležniki – kmetijami, zbiralci, prevzemnikom oziroma predelovalcem folije in trgovcem.

V KGZ Sava Lesce zbrali že sto ton folije

V Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce organizirajo za kmete, tako za člane zadruge kot za druge, brezplačno zbiranje odpadne folije dvakrat na leto, naslednje zbiranje bo 22. oktobra na posestvu Poljče. Direktorica zadruge Mojca Papler je povedala, da so z odzivom kmetov zelo zadovoljni, saj so od leta 2021 do danes zbrali že skoraj sto ton odpadne agro-strech folije. Kot zbiralci odpadne folije so pri nakupu nove folije deležni dobropisa, del ga v obliki popusta namenijo kmetom, ki so oddali folijo v reciklažo.

Med zbiralci odpadne folije je tudi Komunala Radovljica. Kot je povedal Anže Demšar, že zdaj folijo zbirajo za kmete brezplačno in jo oddajajo v reciklažo podjetju Omaplast, sicer pa bodo dvakrat na leto – spomladi in jeseni – organizirali še posebno akcijo zbiranja. Na ta način želijo preprečiti, da bi kmetje oddajali odpadno folijo med mešane komunalne odpadke, kamor ne sodi.