Udeleženci javne tribune: (od leve) dr. Tanja Zagorc, Mitja Vodnjov, Klemen Srna, Matjaž Rakovec, Mateja Čalušić in Tomaž Primožič / Foto: Cveto Zaplotnik
Udeleženci javne tribune: (od leve) dr. Tanja Zagorc, Mitja Vodnjov, Klemen Srna, Matjaž Rakovec, Mateja Čalušić in Tomaž Primožič / Foto: Cveto Zaplotnik
Zemljišča so temelj prehranske varnosti
Slovenija ima le 2500 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca in kar sedemdeset odstotkov hrane uvozi, zato je zelo ranljiva v času kriz, kot so podnebne spremembe, geopolitična trenja ali motnje v mednarodni trgovini. To so bila izhodišča za petkov posvet o prehranski varnosti v Škofji Loki.
Škofja Loka – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru obiska na Gorenjskem v Škofji Loki pripravilo posvet o prihodnosti prehranskih verig v luči novih izzivov, na katerem so ugotavljali, da prehranska varnost brez zaščite kmetijskih zemljišč, vlaganj v regionalne prehranske verige in dolgoročnega načrtovanja ostaja na trhlih temeljih. »Temelj prehranske varnosti in suverenosti so dobro razvite prehranske verige v regijah,« je v uvodu posveta dejala ministrica Mateja Čalušić.
Na posvetu so ugotavljali, da so osnova prehranske varnosti kakovostna kmetijska zemljišča, a kot so povedali, jih je v Sloveniji le še 2500 kvadratnih metrov na prebivalca, kar je polovico manj, kot znaša evropsko povprečje. Ministrica je ob tem dejala, da se načeloma vsi v državi strinjajo z varovanjem kmetijskih zemljišč, a v praksi se v občinah pojavljajo različni izzivi, povezani s prostorskim načrtovanjem razvoja gospodarstva, poslovnih in industrijskih con, cest ... Občine bi tudi že lahko trajno zaščitile najboljša kmetijska zemljišča, to možnost imajo od leta 2018 dalje, a doslej še nobena tega ni storila. S spremembami zakona o kmetijskih zemljiščih ministrstvo predlaga, da bi trajno zaščitili okoli 350 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Tomaž Primožič iz sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije pri kmetijskem ministrstvu je dejal, da bi razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti morali usmerjati na zemljišča, ki niso primerna za kmetijsko rabo; pomembna pa so tudi vlaganja v kmetijska zemljišča.
Župan Mestne občine Kranj in predsedujoči Svetu gorenjske regije Matjaž Rakovec je predstavil skupni sistem naročanja hrane za javne zavode, ki na primer Kranjskim vrtcem zagotavlja že več kot petdeset odstotkov lokalne in ekološko pridelane hrane. S takšnim sistemom zagotavljajo povpraševanje po lokalno pridelani hrani, hkrati pa pridelovalcem zagotavljajo prodajne količine za več let. Klemen Srna, direktor Razvojne agencije Sora, je ugotavljal, da je bilo na Gorenjskem v zadnjih letih veliko narejenega predvsem pri povečanju deleža lokalne hrane v prehrani javnih zavodov. Predlagal je, da bi javni zavodi potrebe po lokalni hrani bolj dolgoročno načrtovali, da bi se temu lahko prilagodili tudi pridelovalci.
»V trgovini se dogajajo velike spremembe, trgovci ožijo nabor izdelkov,« je dejal Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge, in dodal, da zadruga gradi stabilnost z lastno trgovsko mrežo in s povezovanjem 17 zadrug. Na Gorenjskem je premalo kmetijskih zemljišč, ravninski kmetje bi jih potrebovali za širitev dejavnosti. »Višinski kmetje so brezplačni komunalni delavci, tem bo država morala še kaj dati, da bodo obdelovali zemljo,« je dejal.
Dr. Tanja Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, je dejala, da je za odpornost prehranske verige pomembno, da jo začnemo krepiti že zdaj, da ima živilska industrija prostor na trgovskih policah in da potrošniki poznajo in kupujejo slovenske izdelke. Slovenija se lahko ponaša s 100-odstotno samooskrbo z mlekom, a na trgovskih policah je le 37 odstotkov slovenskih mlečnih izdelkov. »Živilska industrija mora doma utrditi svoj trg.«
V razpravi je Miha Štular, predsednik sveta kranjske območne enote KGZS, opozoril, da država načrtuje gradnjo regijske bolnišnice na najboljših kmetijskih zemljiščih na Zlatem polju v Kranju, čeprav sta v bližini dve lokaciji, ki sta glede kakovosti zemljišč in prometne dostopnosti bolj primerni. Kranjski župan Matjaž Rakovec je povedal, da so zemljišča, kjer bo regijska bolnišnica, iz kmetijskih spremenili v stavbna že pred letom 2010. Napovedal je, da bodo še letos začeli urejati namakalni sistem na Sorškem polju in da bo občina kot prva v Sloveniji trajno zaščitila najboljša kmetijska zemljišča.
Ministrica Mateja Čalušić je v petek na Gorenjskem obiskala Loško zadrugo, kmetijo Koželj v Vodicah in podjetje Conditus na Hrušici. Državna sekretarka Eva Knez si je na Osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju ogledala šolsko kuhinjo in se seznanila z naročanjem živil za šolsko prehrano, ogledala pa si je tudi gozdno učno pot Predtrški gozd pri Radovljici. Državni sekretar Ervin Kosi je regijski obisk začel v Biotehniškem centru Naklo, ga nadaljeval na kmetiji Matijovc v Podbrezjah in ga sklenil v Cerkljah, kjer si je v Artičoki ogledal pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin.