Komasacije zagotavljajo lastnikom povečanje parcel, oblikovanje parcel, ki so primerne za obdelovanje s sodobno kmetijsko mehanizacijo, ureditev dostopov do zemljišč, večjo ekonomičnost obdelave … Slika je simbolična. / Foto: arhiv GG (Gorazd Kavčič)
Zložbe za razdružitev solastnine
S šestimi zložbami (komasacijami) kmetijskih zemljišč na širšem gorenjskem območju bodo razdružili zemljiške komplekse,
v katerih so kmetje z denacionalizacijskimi odločbami dobili solastniške deleže.
Kranj – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad) je na javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobil štiri milijone evrov za izvedbo petnajstih komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji, od tega 1,8 milijona evrov za izvedbo sedmih komasacij na širšem gorenjskem območju.
Na širšem gorenjskem območju bodo komasacije izvedli na komasacijskih območjih Bitnje, Cerklje, Velesovo – Luže, Grad, Visoko, Reteče in Jablje. Na prvih šestih komasacijskih območjih je ob vseh pozitivnih učinkih, ki jih prinašajo komasacije za kmetovanje, glavni namen komasacije razdružitev solastnine v zemljiških kompleksih, pri tem pa v komasacijskih postopkih ne sodelujejo le kmetje, ki so v denacionalizacijskih postopkih dobili solastniške deleže v zemljiških kompleksih, ampak tudi drugi. Na komasacijskem območju Jablje je glavni cilj zaokrožitev zemljišč.
Kot je znano, so kmetje z denacionalizacijskimi odločbami namesto vračila po drugi svetovni vojni podržavljenih parcel v last in posest dobili solastništvo v zemljiških kompleksih, pri tem pa je med solastniki ostala tudi država oziroma v njenem imenu Sklad. Zakon o denacionalizaciji določa, da si solastniki razdelijo kompleks kmetijskih zemljišč sporazumno, in sicer v nepravdnem postopku ali z uvedbo komasacijskega postopka. V Skladu so v preteklosti nasprotovali razdelitvi solastnine v komasacijskih postopkih, zadnja leta pa jih podpirajo in so celo med pobudniki za izvedbo komasacij.
Na sedmih komasacijskih območjih na širšem gorenjskem območju bodo v komasacije zajeli 1026 hektarjev kmetijskih zemljišč, od katerih jih je polovica v državni lasti in v upravljanju Sklada. Največje je komasacijsko območje Jablje, ki vključuje 1153 parcel v katastrskih občinah Depala vas, Trzin, Loka in Mengeš skupne površine 440 hektarjev zemljišč, od katerih jih je 237 hektarjev v državni lasti in v upravljanju Sklada. Vseh lastnikov na tem območju je 454. V komasacijsko območje Cerklje je vključenih 413 parcel v katastrskih občinah Cerklje, Zgornji Brnik, Pšata in Šmartno v lasti 79 lastnikov in skupne površine 139 hektarjev, od katerih jih je 74 hektarjev v državni lasti. Komasacija na območju Velesovo – Luže vključuje 380 parcel v katastrskih občinah Velesovo, Olševek in Luže skupne površine 108 hektarjev. Zemljišča na tem območju so v lasti 92 lastnikov, med njimi tudi države, ki ima v lasti 47 hektarjev. Komasacijsko območje Grad vključuje 126 parcel v katastrskih občinah Češnjevek in Grad oziroma skupno 31 hektarjev zemljišč, od katerih je 13 hektarjev državnih, vseh lastnikov na območju je 47. Najmanjše je komasacijsko območje Visoko, ki obsega 24 hektarjev zemljišč v katastrski občini Visoko, zemljišča so razdeljena na 68 parcel, vseh lastnikov je 19, največja med njimi je država, ki ima v lasti 16 hektarjev. Na komasacijskem območju Bitnje je 226 hektarjev zemljišč, od katerih jih je 93 hektarjev v državni lasti. Vseh parcel je 686, vse so v katastrskih občinah Bitnje, Žabnica, Drulovka in Breg ob Savi, vseh lastnikov je 111. Komasacijsko območje Reteče vključuje 94 parcel v katastrskih občinah Reteče in Godešič skupne površine 58 hektarjev, od tega je 33 hektarjev v lasti države in v upravljanju Sklada. Vseh lastnikov je 23.
Kot so pojasnili na Skladu, bo večina postopkov končana do konca prihodnjega leta. Na komasacijskem območju Jablje bodo izvedli tudi agromelioracije, za kar pa bo Sklad poskušal pridobiti denar na javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
