Portugalska, 2. del

Obiskali smo grad, edini v celotnem parku, ki je služil kot obrambna utrdba pred Španci. Španci so za Portugalsko v preteklosti predstavljali nevarnost, velikega brata, ki jih je ves čas potiskal proti zahodu. Vsi govorijo romanski jezik. Če želijo, se razumejo, če ne, pač med seboj govorijo francosko ali angleško. Kulturni spomeniki so espigueiros. To so kamnite hiše za shranjevanje žita. Imajo odprtine, skozi katere piha veter. Dvignjene so od tal in postavljene na kamnite podstavke, da žita ni dosegla žival. Torej kot nekakšne kašče, kjer so shranjevali žito. Če je bila dobra letina, so bile polne in bila je blaginja. V nasprotnem primeru se ljudem ni dobro pisalo. Odprtine so obrnjene v smeri pihanja vetrov, pročelje ima streho s slemenom in seveda je na vrhu slemena križ. Simbol življenja, blagostanja, hvaležnosti. Narodni park ima pet vhodnih vrat – informacijskih centrov na različnih lokacijah. Model je uveljavljen tudi v drugih parkih po svetu. V vsakem centru predstavijo eno od naravnih, kulturnih, arheoloških, zgodovinskih ali naravovarstvenih vrednot parka. Ko človek vidi eno, si želi obiskati še druge in tako je motiviran, da obišče vse. Eden od petih centrov je predstavljal Rimljane na omenjenem območju. Predstavili so gradnjo rimskih cest, zelo veliko je bilo miljnikov. Na teh kamnih je povsod po rimskem imperiju pisalo, kdo je bil cesar v času gradnje ceste in koliko kilometrov je še do Rima. Nič čudnega, da so skovali rek, vse poti vodijo v Rim. Vojska, gradbeništvo, sužnji in province so bili glavni stebri uspeha rimskega cesarstva. Človek rad obišče muzej, ki nazorno predstavi temo, in ta je vsekakor bil eden od takih muzejev. Preizkusili smo lahko tudi aktivnosti v naravi, ponudili so nam vožnjo s kajakom, jahali smo konje in se peš podali po treking poti. Narava je neokrnjena, vse je odmaknjeno. Videli smo naravne kamnite ograde, ki so služile kot past za volka. Ujeli so ga v kamnito ogrado, kjer je bila na koncu luknja. Danes ni več ovac, ki bi se pasle, volk pa je zaščitena divja žival v narodnem parku. Ves čas smo opazovali helikopterje in letala, ki so gasili požare. Pravijo, da je to poleti običajno. Domačini so bili zaskrbljeni, vendar vajeni ognjenih zubljev. Mi smo imeli srečo, da smo se nenehno premikali stran od požarov. Presenetila me je melodija zvonov v cerkvah. Bila je melodija znane Marijine pesmi, ki je posvečena njenemu prikazovanju v Fatimi. Obisk smo zaključili v Portu in namočili noge v Atlantik. Upamo, da bomo na delovno prakso tja dol lahko peljali tudi naše dijake in študente.