Knjiga rekordov

Pred sedemdesetimi leti sta enojajčna dvojčka Ross in Norris McWhirter odprla pisarnico v zapuščeni telovadnici na londonski ulici Fleet Street. Zadala sta si nalogo, da bosta »žgoče prepire preusmerila v luč znanja« in ustvarila referenčno knjigo, ki bi jo lahko uporabili za razreševanje sporov v britanskih pivnicah (in seveda pri tem oglaševala precej znano pivo). Kar sta na koncu ustvarila, je bil pravi mali založniški čudež. Guinnessova knjiga rekordov, kot se je imenovala njuna mala zelena trda vezava, je imela premaz, odporen proti pivu, in brata sta jo brezplačno delila lastnikom pivnic. Pri kupcih se je izkazala za veliko uspešnico in po velikem povpraševanju javnosti je bila kmalu na voljo v knjigarnah. Tistega leta je postala božična uspešnica in založbi dala tako velik pospešek, da se je razširila v globalno medijsko podjetje z rekordno letno prodajo knjig v do štiridesetih jezikih, obsežno mrežo družbenih medijev z milijoni oboževalcev in svetovalno službo, ki podiranje rekordov omogoča povsem novemu občinstvu.

Ogromno zanimivega skriva v sebi nova slovenska različica knjige Guinness World Records. Izdaja za leto 2025 vsebuje 2115 rekordov, od tega je osemdeset odstotkov novih ali posodobljenih. Novi slovenski rekordi v knjigi za leto 2025 pa so: najgloblji potop na vdih s konstantno obtežitvijo in dvojno plavutjo (ženska): Alenka Artnik, 111 metrov; najdaljša maratonska televizijska pogovorna oddaja: Boris Tomašič, 73 ur in 23 minut; najdlje živeča dvoživka: človeška ribica, do sedemdeset let; največ zlatih medalj na IFSC svetovnem prvenstvu v športnem plezanju: Janja Garnbret, osem; največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na dirki Tour de France: Tadej Pogačar, štiri; največ košarkarskih odbojev med nogami v eni minuti: Luka Trpin, 517, ki je dosegel tudi največ košarkarskih »pajek« odbojev v eni minuti – 89. Potem pa sta tu še dva rekorda, ki sta bila dosežena v Sloveniji: največ golov v ženski EHF rokometni ligi prvakinj (1069) – dosegla jih je Jovanka Radičevic, sicer Črnogorka, v zadnji sezoni, ko je igrala za slovensko moštvo Krim; ter najstarejši prejemnik točk v svetovnem pokalu v smučarskih skokih Noriaki Kasai (51 let in 290 dni) – dosegel jih je za 29. mesto v Planici marca 2024.