Majhni jeziki naj dvignejo glave

Kranj – Projekt Dramatika manjših evropskih jezikov (Drama of Smaller European Languages − DoSEL) so v Prešernovem gledališču zasnovali v okviru mednarodnega sodelovanja na Tednu slovenske drame. S projektom, ki poteka v sklopu programa Ustvarjalna Evropa, ki ga podpira Evropska unija, v Prešernovem gledališču Kranj želijo povečati mednarodno prepoznavnost in dostopnost dramskih del, izvirno napisanih v manjših evropskih jezikih, ter spodbuditi njihovo pogostejše uprizarjanje.

Ob vodilnem partnerju Prešernovem gledališču v projektu sodeluje še sedem uglednih gledaliških organizacij: Nacionalna agencija za uprizoritvene umetnosti z Malte, iz Španije prihajata Gledališče Arriaga Antzokia iz Baskije in Sala Beckett iz Barcelone v Kataloniji, tu pa so še Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu, Narodno gledališče Kosova, Narodno gledališče Ivana Vazova iz Bolgarije ter Estonska agencija za gledališče.

Sodobna dramatika je okno v kulturo

Poleg predstavnikov vseh partnerskih organizacij sta se uvodnega dogodka v Kranju udeležila tudi pooblaščeni minister Veleposlaništva Republike Hrvaške Duje Ančić ter predstavnik Veleposlaništva Republike Kosovo dr. Hamdi Reqica. Zbrane je najprej nagovoril kranjski podžupan Janez Černe, ki je poudaril, da Prešernovo gledališče že desetletja presega lokalni in regijski pomen, s projektom DoSEL pa stopa tudi na polje evropskega gledališča: »Ne gre več 'le' za umetnost. Gre za ohranjanje jezika, gre za zavedanje, da so majhni jeziki po svoji barvitosti in bogatem izrazoslovju ne samo enakovredni, pač pa večkrat presegajo velike.«

Ponos, da je bilo Prešernovo gledališče kot vodilni partner s projektom DoSEL uspešno na razpisu programa Ustvarjalna Evropa, je v nagovoru izrazila tudi Kim Komljanec, svetovalka ministrice za kulturo, in pri tem spomnila na eno že uspešno akcijo kranjskega gledališča, ki je v času med pandemijo že uspešno izpeljalo evropski projekt, v okviru katerega je bilo prevedenih sedem dramskih del Ivana Cankarja v angleški jezik. »Sodobna dramatika je okno v kulturo. Dramska beseda in odrski izraz sta namreč v vsakem jeziku in kulturi povsem drugačna. Skozi sodobna besedila ter njihovo gledališko realizacijo občinstvo dobi priložnost, da spozna vprašanja, ki so za neko kulturo v danem trenutku ključna. Projektu je ime Dramatika manjših evropskih jezikov. A velikosti jezika ne določa število njegovih govorcev, ampak domet misli, ki so v njem izražene.«

Jezik Evrope je prevajanje

V nadaljevanju je goste pozdravil Rok Bozovičar, vršilec dolžnosti direktorja Prešernovega gledališča, ki je med drugim dejal, da se projekt Dramatika manjših evropskih jezikov sicer začne s tem mesecem, da pa so se z večino projektnih partnerjev v okviru razvoja ideje že srečali prav v Kranju, ko so pred dvema letoma v času Tedna slovenske drame usklajevali konceptualne pristope, interese, zanimanja in zmožnosti posameznih organizacij.

»A mislim, da je začetkov pravzaprav več in sam vidim podlago, ki je Prešernovo gledališče Kranj pripeljalo na današnjo točko, v neverjetni ambiciji in zmožnosti umetniške vizije Marinke Poštrak, ki je Prešernovo gledališče postavila na gledališki zemljevid, v festival Teden slovenske drame pa vtkala mednarodni apetit, ki oba poganja še danes,« je poudaril Bozovičar in v svojem nagovoru v nadaljevanju povedal: »V času, ko globalne dinamike nadzorujejo kanale komunikacije in brišejo bogastvo razlik, ko se manjši jeziki in kulture zaradi občutka ogroženosti zapirajo vase, je projekt Dramatika manjših evropskih jezikov ambiciozen dvig glave, gesta sodelovanja in oblikovanja trajnih načinov umetniškega dialoga zunaj dominantnih evropskih kulturnih centrov. V medkulturni izmenjavi našega projekta je pravo bogastvo, ki si ga bomo drznili dramatizirati ob številnih projektnih aktivnostih, zasledujoč mednarodno promocijo naših ustvarjalnih potencialov, saj se zavedamo, da je dobra drama doma tako v Sloveniji kot v Bolgariji, na Kosovu, Malti, Hrvaškem, v Estoniji in Španiji. Kot je zapisal Umberto Eco in kot bomo večkrat slišali do oktobra 2026, ko bomo projekt DoSEL zaključevali: jezik Evrope je prevajanje.«

DoSEL, svetilnik ustvarjalnosti

Sodelujoči v projektu so ob uspešni kandidaturi letos prejeli evropska sredstva programa Ustvarjalna Evropa za dvoletni projekt, ki pomeni tudi uresničevanje in nadgradnjo dolgoletnih prizadevanj Tedna slovenske drame za mednarodno prepoznavnost in širitev slovenske dramatike onkraj meja.

Aktivnosti projekta je več: prevajanje dramskih del na prevajalskih delavnicah in umetniških rezidencah, predstavitve predstav v manjših evropskih jezikih na dveh gledaliških platformah (v mednarodnem programu 55. Tedna slovenske drame marca 2025 v Kranju in na gostovanju predstav v Narodnem gledališču v Zagrebu, nato pa na Mednarodni gledališki platformi v Valletti na Malti aprila 2026), usposabljanje in eksperimentalna raziskava sodobne evropske dramatike ter predstavitve dramatike in dramatikov na različnih mednarodnih srečanjih in festivalih. Pri projektu bo sodelovalo več kot dvesto dramatikov in prevajalcev ter drugih umetnikov in kulturnih delavcev. Ob koncu projekta bomo izdali zbirko 24 prvih prevodov dramskih besedil, napisanih v slovenščini, malteščini, katalonščini, baskovščini, hrvaščini, estonščini in albanščini v večji evropski jezik (nemščino, francoščino ali angleščino) in še v en drugi, manjši evropski jezik. Besedila bodo postala tudi del zbirke sodobne evropske dramatike, ki nastaja s podporo mreže Evropsko gledališko združenje​.

Srečanja so se udeležili tudi predstavniki partnerskih organizacij, ki so predstavili svoja gledališča in povzeli razloge, zakaj je zanje pomembno sodelovati pri tem ambicioznem projektu. Raquel Castells iz Gledališča Arriaga Antzokia je povedala: »Gledališče Arriaga je počaščeno in navdušeno nad sodelovanjem v projektu, pobudi, ki odpira nove poti za sodelovanje, ustvarjanje in predstavljanje del v manjših evropskih jezikih. Trdno smo prepričani, da naša jezikovna raznolikost bogati evropsko kulturno dediščino ter občinstvu zunaj naših meja prinaša sveže pripovedi in poglede. Veselimo se sodelovanja z našimi partnerji in želimo, da bi DoSEL postal svetilnik ustvarjalnosti in raznolikosti ter medkulturnega razumevanja.«