Egipčanski hotelski zajtrk (2)

Za falafel ste zagotovo že slišali. Tudi tega je mogoče najti v egipčanskem kotičku med ponudbo pri zajtrkih. Največkrat je v obliki kroglice, čeprav bi morda pričakovali polpet. Nekje kroglico malce potlačijo, drugje spet ne. Za osnovo uporabijo čičeriko, dodajo tudi začimbe. Egipčani naj bi poleg čičerike za maso uporabili še fižol lima ali masleni fižol, kot mu tudi rečejo. Ocvrt naj bi bil falafel do zlatorumene barve, a v hotelskih kuhinjah s samopostrežnim bifejem je ujeti pravo barvo malce težje, sploh če v vrsti stoji deset nestrpnih gostov, ki bi radi vse takoj ali že »včeraj« …

Pred kakšnim letom sem odkrila še hladen in skorajda osvežilen egipčanski rižev puding. Tisti je bil sicer čokoladnega okusa, a ponujen kot možnost izbire pri sladicah za večerjo. Nedavno pa sem poskusila feteer (fetir) meshaltet. Jed v jedilnici označujejo tudi le z besedo feteer, kar sicer pomeni tradicionalno egipčansko pito, če sem prav razumela kuharja, ko mi je v polomljeni angleščini opisoval jed. Različne razlage pravijo, da je feteer sicer nadevan ali obložen recimo s sirom, feteer meshaltet pa je v bistvu sladica: egipčanska specialiteta iz številnih plasti izjemno tankega vlečenega testa, med katerimi je veliko gheeja ali masla. Končna jed je okrogla, ima obliko bureka ali pite, ki jo razrežejo na manjše trikotnike in posujejo s sladkorjem v prahu. Okus je podoben sočnemu, bogatemu francoskemu rogljičku brez polnila. In sploh ni presladek.

Meni se je njegov okus vtisnil v spomin, če boste za zajtrk raziskovali ponudbo hrane v jedilnici kakega egipčanskega hotela v Hurgadi, pa le poglejte, ali jed zasledite. Ker tudi to je čar potovanj – da nas presenetijo tam, kjer to najmanj pričakujemo. Včasih tudi pri zajtrkih.

(Konec)