Dalmacija

Večina bralcev in bralk pozna Dalmacijo in Dalmatince. So posebni, kot je poseben vsak izmed nas. Poletje je vroče, pozimi piha burja, veliko ljudi živi od turizma, še več je dejavnosti, ki so nanj vezane. Na otokih je življenje mnogo težje kot na celini. Predvsem mladim ni lahko. Imela sem priložnost opazovati mlado fizioterapevtko, ki se je po treh letih življenja v Zagrebu odločila priti nazaj na otok v majhno vas, kjer izvaja masaže. Izvrstno je masirala. Čutilo se je, da je šolana fizioterapevtka, športnica. Masaža je bila trda in groba, a zelo učinkovita. Mislila sem, da po osnovni šoli otroci nadaljujejo šolanje v Splitu, pa imajo tukaj, na Hvaru, tudi gimnazijo, turistično šolo, šolo za kuharje in natakarje in tudi kmetijsko šolo lahko obiskujejo na otoku. Maserka je študij nadaljevala v Zagrebu in tri leta tam živela. Vrnila se je nazaj. Pravi, da v velikem mestu vsi nekam hitijo, nihče se ne pozna, nima časa. Na otoku se pet mesecev dela na »turbo«, v katerikoli stroki. Torej od maja do oktobra strežejo turistom. Cel dan, to je naporno. Vsi ne zdržijo takega tempa. Potem poberejo olive in pripravijo olje. Že avgusta je zrelo grozdje, treba je pripraviti vino. Popravijo apartmaje in gostilne, očistijo plaže, kamor morje naplavi travo in vse drugo, in jih uredijo za naslednje leto. Preživijo svoj letni dopust in že je tukaj maj, ko se ponovno začne nova sezona. Tako povedo mladi, ki so se odločili, da bodo živeli tukaj. Na ulici v mestu sem kupila nekaj zelenjave od starejših ljudi. Prijazno so postavili na ograjo svojega dvorišča nekaj paradižnikov, olja, krompirja in čebule. Ko smo opravili kupčijo in sem jih vprašala, kaj delajo pozimi, ko ni turistov. Gospod se je kar malo streznil, potem je pristopil sosed in skupaj sta nekako takole začela pripovedovati: »Šta radimo u zimi?..... Tko zna, lovi ribu, a šta radimo u zimi … Čekamo, da prestane bura … A u stvari ništa ne radimo.« (slovensko: A kaj počnemo pozimi? Kdor zna, lovi ribe, a kaj počnemo pozimi ... Čakamo, da preneha pihati burja ... V bistvu ne delamo nič.) Tako so rekli starejši, ki so upokojeni, mlajši pa se morajo z nečim preživeti tudi pozimi. Na isto vprašanje mi je pred leti neki ladjar rekel: »Če smo čez poletje kaj zaslužili, pridemo pozimi v Kranjsko Goro na smučanje. Če smo zaslužili še več, gremo v Avstrijo ali v Dolomite. Če nismo dovolj zaslužili, ostanemo doma in čakamo nove goste.« Slišala sem še eno lepo primerjavo, ki mi je bila nadvse všeč. Kakšna je razlika med oljko in trto? Oljka je kot mati. Tudi če je ne boš redno obrezal niti obral, ona te bo vedno čakala in rodila sadež. Trta je kot dekle. Njej moraš neprestano nekaj goditi, jo obrezovati, negovati, ji popravljati brajdo, jo okopavati, škropiti, če želiš, da ti bo rodila grozdje. Vino in olivno olje pa sta dva pomembna izdelka Dalmacije, s katerima razvajajo turiste in sebe.