Akvareli kot skice za tihožitja in krajine

Kranj – Akademski slikar Milan Rijavec, katerega slike in akvareli bodo dva meseca, do druge polovice novembra, na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev, ima tam prav posebno mesto. Je namreč eden tistih umetnikov, ki so po veliki razstavi Likovni umetniki za Prešernovo mesto leta 2000 svoje delo podarili v takrat že nastajajočo stalno zbirko likovnih del Prešernovih nagrajencev. Podarjeno sliko Kuhinjsko tihožitje, olje na platnu iz leta 1963, si lahko v galeriji ogledamo tudi tokrat, in sicer v okviru Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, ki se je odprl minuli četrtek.

»Razstava del Milana Rijavca, ki je bila leta 2002 v Ravnikarjevi dvorani Mestne občine Kranj, je bila po grafikah Lojzeta Spacala in Vladimirja Makuca druga, ki je zaznamovala začetke delovanja galerije. Umetnik, ki je takrat štel častitljivih osemdeset let, se je predstavil predvsem z deli na papirju, še posebno z risbami,« se spominja vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež; da po 22 letih z razstavo opozarjajo na nekoliko pozabljenega nagrajenca Prešernovega sklada iz leta 1979, ki je umrl leta 2018, star 96 let. Na ogled je 29 slik in 31 akvarelov. Medtem ko so slike iz depoja Delavskega doma Trbovlje, kjer hranijo umetnikova dela, pa so akvareli iz družinske zapuščine, ki jo hrani umetnikova vnukinja Nataša Rijavec.

Akvareli za skice

Tokratna kranjska razstava se osredotoča na dva najpomembnejša in hkrati najljubša umetnikova ikonografska motiva – krajino in tihožitje, kar razkriva že njen naslov. Ogledujemo si dolenjsko, istrsko in zasavsko krajino, na eni sliki je tudi Škofja Loka, tu pa so tudi cvetlična, namizna, kuhinjska … tihožitja, pri čemer se Rijavec izkazuje kot mojster tega žanra.

Kar zadeva izbiro slikarskih tehnik pa poleg oljnih podob stopa v ospredje Rijavčevo mojstrsko obvladovanje subtilnega in zahtevnega akvarela, ki mu je mnogokrat služil kot pripravo za oljno sliko. »Za vsako od oljnih podob je izdelal od deset do dvajset akvarelnih skic, ki so mu služile za eno samo veliko sliko na platnu. Kot da bi sledil pregovoru, da vaja dela mojstra,« poudarja kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik. V njegovih pokrajinah in tihožitjih, ki jih je postopoma poenostavljal, so barve prehajale od živahnih do zadržanih, od svetlih do zamolklih tonov. Čeprav je njegova umetnost pogosto segala v polje abstrakcije, so slike ostajale trdno zasidrane v realnem. Značilna je njegova natančnost v izbiri motivov in premišljenih barvnih kombinacij, ki gledalca vabijo v kontemplativni svet poetičnih upodobitev.

V okviru razstave bo konec oktobra tudi literarno umetniški večer, kjer bo »Rijavčev someščan« Uroš Zupan v galeriji bral pesmi iz nove pesniške zbirke, ki jo bo izdala Galerija Prešernovih nagrajencev. Rijavec je namreč med letoma 1949 in 1971 kot učitelj likovnega pouka služboval v Trbovljah, po upokojitvi pa se je preselil v Ljubljano, kjer se je vse do smrti posvečal slikanju.

Tudi Uroš Zupan – nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1996 – je Trboveljčan, ki je po študiju primerjalne književnosti ostal v Ljubljani. »Dihala sta isti zrak, kar bomo poskušali prikazati tudi s to pesniško zbirko,« poudarja Marko Arnež.