Arn'ka s ta zgorne pvanine

Kulturno-umetniško društvo Matije Valjavca Preddvor ponovno vabi na ogled gledališkega prizora Arn'ka s ta zgorne pvanine in igrano-dokumentarnega filma Življenje planin Kališče in Dolga njiva, in sicer jutri, 11. januarja, ob 19. uri v Kulturni dom Preddvor.

Film izrisuje zgodovino Bašeljske in Mačevske planine ter njunega življenja skozi ustno izročilo, ki še danes živi med ljudmi pod Storžičem in Zaplato. Obuja zgodbe o stiku dveh svetov, srečanju med romanskima deklicama in slovanskimi fantiči, ter prikazuje čiščenje ruševja na stari pastirski poti od Mačevske doline do Kobile na grebenu Laneža. Lepo je prikazano, kako so člani društva z drugimi prostovoljci v delovnih akcijah to nekaj več kot sedemsto metrov dolgo pastirsko pot po dobrih šestdesetih letih spet obudili. Po letu 1960, ko pastirjev ni bilo več ne na planini Kališče in ne na Dolgi njivi, je namreč ruševje začelo preraščati pobočja in s tem tudi pastirske poti.

V filmu spregovorijo tako arheologi kot nekdanji pastirji, ki so še živeli to dediščino, nastopajo mladi igralci, ki v film prinašajo pomembne zgodbe iz preteklosti. Pomemben del filma so tudi arheološki dokazi, ki osvetljujejo življenje na teh planinah že v 4. stoletju, ko so na tem območju prebivali pastirji iz Bašlja in Preddvora.

Pod režijo in scenarij filma, ki je dolg osemdeset minut, se podpisuje Slavko Prezelj, za tehnični del (od montaže do podnapisov, spremnega besedila) pa je tako kot že v preteklosti ponovno poskrbela Petra Lombar Premru.

Projekcijo pa spremlja na temo življenja v planinah vezan dvajsetminutni gledališki prizor, ki je namenjen predvsem razvedrilu in smehu. Nosi naslov Arn'ka s ta zgorne pvanine. Povezan je z vsebino filma, a glede na zgodbo, ki jo je režiser začinil z ravno pravšnjo količino humorja, je ob premieri večina gledalcev verjetno želela več in mogoče v prihodnosti dobimo predstavo, nadgradnjo gledališkega prizora.

Preddvorčan Slavko Prezelj, sicer avtor predstave in tudi idejni oče filma, pa nam je o filmu povedal: »Film gledalcu odpira pogled na to, da je človekova prisotnost v gorskem svetu stalna že iz davnine ter da je človek vedno rad odkrival neznani svet nad seboj. Predvsem pa je iskal pogoje za izboljšanje življenja, za preživetje, nekaj tudi za dušo. Človek je v gorah vedno iskal ravnovesje z naravo. Lahko rečemo, da je bil človek, ki si je izbral ta prostor pod gorami, vedoželjen, trden in bolj živ, želel si je doživeti nekaj več.« Idejo za film je dobil, ko je pred časom v pogovoru s preddvorskim županom beseda nanesla na to, da bi enkrat oživili planino Kališče. Tema ga je pritegnila, odločil se je, da jo razišče, in podatki, do katerih se je dokopal, podobnosti in razlike na obeh planinah, ki ležita na 1600 metrih nadmorske višine, so ga navdihnili do te mere, da je Petri Lombar Premu predlagal, da posnameta film o življenju na Kališču in Dolgi njivi – in Petra se je strinjala.