Art na Loškem odru

Komedija o umetnosti in prijateljstvu, kot so na Loškem odru označili igro z naslovom Art, ki velja za eno najbolj znanih dramskih besedil francoske dramatičarke Yasmine Reza, je globalna gledališka uspešnica, saj jo igrajo na gledaliških odrih po vsem svetu. Na prelomu tisočletja so jo z velikim uspehom in številnimi ponovitvami v ljubljanski Drami dolga leta igrali Jernej Šugman, Bojan Emeršič in Aleš Valič. Igra, ki zahteva močan igralski angažma, predvsem pa veliko igralskega znanja in izkušenj, na odru pa, kot bi rekli, »celega igralca«, je tokrat prvič pri nas svoje mesto našla tudi v ljubiteljskem gledališču.

V Kulturnem društvu Loški oder so se po nekaj odmevnih predstavah, v katerih je ob izkušenih posameznikih igralsko skupino odlikovala predvsem odlična ansambelska igra (v zadnjih letih na državnem Linhartovem srečanju ni manjkalo nagrad matiček), so se tokrat odločili za komorno zasedbo, v kateri navdušuje igralski trio Matej Čujovič, Bojan Trampuš in Blaž Vehar.

Slika kot četrti igralec

O čem govori komedija o umetnosti in prijateljstvu? Ločeni samec Serge (Matej Čujovič), sicer precej bogat dermatolog, je kupil sliko, ki njegovemu prijatelju Marcu (Bojan Trampuš) ni všeč, označi jo celo za navadno sranje, njun tretji sodrug Yvan (Blaž Vehar) pa je do slike bolj prizanesljiv, pa tudi sicer v tistem času živi v drugem svetu, saj je tik pred poroko, z bodočo ženo pa je dobil tudi novo službo.

Trije protagonisti, čeprav značajsko povsem različni, so tesni prijatelji že 15 let. Vsak ima sicer svoje življenje, v katero se prijatelji praviloma ne vtikajo – vse do usodnega nakupa bele slike. Zdi se nam, da je režiserka Ira Ratej sliki namenila vlogo četrtega igralca, saj je ta pravzaprav vzrok za razkrivanje preteklih medsebojnih odnosov treh prijateljev, v njeni ne zgolj fizični, ampak tudi k razmislekom spodbujajoči prisotnosti pa se kažejo tudi obrisi njihovega prihodnjega prijateljevanja. Tako kot protagonisti tudi slika prihaja in odhaja z odra – torej igra.

Odličen izbor gledalcev

Bolj kot to, da je režiserka imela srečno roko pri izboru, pa ne dvomimo, da je šlo za skrbno načrtovano razdelitev vlog med vse tri like. Čujovič je izjemen v oholem pristopu, ki ga od njega zahteva vloga kupca drage slike, zavisten in hkrati grobo direkten je svobodnjaški Trampuš in prizanesljiv, ustrežljiv ter vedno dobre volje je Vehar. V dobro uro dolgi igri nam ni dolgčas, saj lahko v jasnih dialogih brez težav spremljamo razvoj medsebojnih odnosov med trojico, vsak izmed njih se s svojo razlago dogodkov obrača tudi k občinstvu.

Domiselna scenografija (Barbara Matul Kalamar) je logično nadaljevanje umetniške slike v belem, deluje abstraktno, hkrati pa od trojice zahteva suveren nastop, ki ga igralci seveda zmorejo. Dramaturgijo je pripravil Gašper Pavc, kostume Barbara Drmota, vedno znova pa – igro Art je prevedla Suzana Koncut – na Loškem odru v odrski izreki prepoznavamo lekturo Ludvika Kaluže. Za lučno tehniko sta poskrbela Igor Pinterič in Gašper Braniselj.

Preseganje ljubiteljstva

Dolg aplavz po premierni uprizoritvi je bil nedvomno kazalnik, da na Loškem odru k izboru predstav, ki jih bodo uprizarjali, pristopajo skrbno in z razlogom. V želji po igralskih izzivih ne popuščajo in večkrat – tudi v predstavi Art – presegajo ljubiteljstvo. Art bo v dvorani Loškega odra znova na sporedu 1. in 2. aprila, obakrat ob 19.30.