Izpostavljeno, vodnato, atraktivno in adrenalinsko. / Foto: Mateja Gerečnik

Atraktivna soteska

Poliška grapa – Poličanka – V vročih poletnih dnevih, ko ti je vseeno, če stopiš v mrzel potok, ki te v tem primeru še prijetno ohladi, je idealno obiskati kakšno manj znano, skriti sotesko in uživati v njenih čarih. Poličanka.

Pretekli tedni in dnevi so bili precej vroči in vsak od nas je iskal različne načine ohladitve. V takih primerih je idealno obiskati kakšno skrito, manj znano sotesko, ki je še niso odkrile množice ljudi, ter ohladiti svojo dušo in napolniti srce. Ena takih sotesk je Poliška grapa, imenovana tudi Poličanka, ki se začne v vasi Reka, ob cesti, ki pelje proti Mostu na Soči.

Skozi Škofjo Loko se zapeljemo po Poljanski dolini do Cerknega in nadaljujemo proti Tolminu. Ob cesti Idrija–Most na Soči bodimo v kraju Reka pozorni. Glavna cesta preči potok Kozarska grapa, na desni strani je mizarska delavnica, mi pa zavijemo levo in parkiramo na delu razširjenega asfalta ob glavni cesti. S kančkom sreče bo avto stal celo v senci. Prečimo most čez Kozarsko grapo in nadaljujemo v smeri Mosta na Soči. Po nekaj minutah hoje ob glavni cesti prečimo potok Poličanka ter zavijemo desno na makadamsko cesto, kjer je zapornica. Makadamski cesti sledimo še kakšno minuto, nato pa se sprehodimo čez travnik in smo na začetku Poliške grape. Lepo sledljiva pot nas vodi ob potoku, sem in tja gremo z ene strani na drugo. Ko dosežemo prvi slap, ga obidemo s pomočjo klinov na desni strani. Vzpenjamo se po rjavi skali, ki je videti precej mastna. Skala ni mastna, drži, a previdnost ni odveč. Nadaljujemo ob potoku, najprej po desni strani, nato gremo na levo stran in spet nazaj na desno. Prehod je tukaj malce težji, zato previdno in počasi, brez impulzivnih in nepreverjenih korakov. Smo pri drugem slapu, ki ga ponovno obidemo po desni strani s pomočjo klinov, tretjega pa po levi strani. V nadaljevanju sledimo potoku, na strmejših in skalnatih delih so nam vedno v pomoč klini, občasno pa zagledamo tudi kakšnega izrazitega možica. Hodimo navzgor ob potoku, si pomagamo s klini, ki močno olajšajo napredovanje. Ogledujemo si številne slapove, brzice, manjše tolmune. Če je vroče, noben problem, če z nogo stopimo tudi v vodo. Bo prijalo, verjemite! Pa čevlji se bodo tudi posušili! Višje sledi strm vzpon skozi preduh, še nekaj klinov in že smo pri vpisni skrinjici. Odpre se čudovit pogled na enega od slapov. Pot nas vodi mimo cevovoda, ki mu sledimo kratek čas, nato se vrnemo do potoka. Bližamo se zatrepu Poliške grape, ki jo zapustimo strmo, s pomočjo klinov na desni strani. Tukaj se nam odpre pogled na zadnji slap, imenovan Hudičeva cerkev, ki je dobro skrit. S pomočjo možicev se povzpnemo iz grape, kjer stopimo na neoznačeno stezico. Če bi nadaljevali levo, bi prišli do cerkve v vasi Police in naprej na Črvov vrh, če bi stezo le prestopili in nadaljevali do grebena, bi se lahko spustili v Kozarsko grapo, a predlagam, da zavijemo desno. Ponekod strma stezica poteka med grebenom Poliške in Kozarske grape in nas pripelje direktno nazaj na izhodišče.

Glede na videno verjamem, da je soteska občasno neprehodna, zato se je ne lotevajmo po obilnem deževju niti pozimi. Kot sem napisala zgoraj, pa je idealna vroče poletne dni, ko iščemo prijetnejše temperature.

Nadmorska višina: okoli 550 m
Višinska razlika: 300 m
Trajanje: 2–3 ure
Zahtevnost: 5 / 5

×