Bera gob na Škofjeloškem

Škofja Loka – Škofjeloško gobarsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1974 in ob petdesetletnici društva ter v spomin letos preminulemu mentorju, dolgoletnemu članu in predsedniku društva Andreju Jesenku so v sodelovanju z Loškim muzejem organizirali tridnevno gobarsko dogajanje. V petek je bilo v muzejski sobi predavanje ekologa, naravovarstvenika in amaterskega mikologa Luke Šparla z naslovom Tradicija gobarjenja na Škofjeloškem in današnji pomen gob. »Osredotočil se je na poljudno temo gobarjenja na Škofjeloškem. Predstavil je razliko med tem, kako je bilo včasih, ko so gobe nabirali s koši, in med današnjim časom, ko so s podnebnimi spremembami in načini gospodarjenja z gozdovi rastišča vse bolj in bolj izropana. Zdaj gobe veliko manj rastejo in Luka Šparl je predstavil tudi vidik, koliko se tega zavedamo oziroma ne zavedamo,« je povedala Romina Pleško. Ves čas tridnevnega dogajanja je bila v Okroglem stolpu na Škofjeloškem gradu na ogled razstava gob, na kateri je bilo moč videti več kot sto vrst gob, ki so jih nabrali člani društva. Na območju Škofje Loke uspeva zelo pestra paleta gliv. Popis je leta 2009 začel prav letos preminuli predsednik gobarskega društva Andrej Jesenko. V njem je zabeležil blizu dvesto vrst gob, njegovo namero pa nadaljujejo aktivni člani društva.

Sobotni sprehod

V družbi Romine Pleško in članov Gobarskega društva, med njimi je bil tudi Klemen Bedekovič, ki je sodeloval pri snovanju Loške učne poti, so se obiskovalci podali na raziskovanje dela poti. Na sprehodu so več izvedeli o redkih in zavarovanih vrstah, ki rastejo na škofjeloškem območju, in spoznavali pomembno vlogo, ki jo imajo glive v različnih ekosistemih. »Nekatere gobe so velike že, ko so majhne. Eni nabirajo jurčke, ko so še 'dojenčki', saj so majhni najboljši za vlaganje. Ampak s tem gobi ne daš priložnosti, da se razmnoži. Trosnjaki imajo namreč namen, da pošljejo trose v okolje, in če nekemu osebku stalno jemlješ trosnjake, se počasi izčrpa. Če se zraven poseka še kakšno od glavnih dreves, s katerim je povezan, ga še tu udariš. Sčasoma določena vrsta gob lahko izumre. Nekaj je v Sloveniji že zavarovanih, ker so jih ljudje nabirali premlade in razkopali njihova rastišča,« je pojasnila Pleškova.

Gobe bi, kot je še povedala sogovornica, za svojo idealno rast potrebovale idealno podnebje vse leto, kakršno je bilo še pred leti. »Sneženo zimo, da sneg zadrži vlago in dela izolacijo, da se trosi lahko počasi uležejo, blago pomlad, da se miceliji lahko začnejo razraščati, ne prevroče poletje, zato da se ne izsušijo, jesen pa bi morala biti dovolj vlažna in ne prehitro hladna, da se iz nastavkov, ki so se poleti ustvarili, lahko razvijejo gobe. Večina jih raste jeseni, ampak rastejo pa skozi celo leto,« je o (ne)idealnih razmerah za rast gob spregovorila Pleškova. »Če vzamemo v obzir, kako neugodne so razmere, je dobro, da jih še toliko raste. Potem pa jih še ljudje brcamo, nabiramo, jim delamo goloseke, tako da bi gobe resnično morali bolj čuvati, saj je od njih odvisen ves ekosistem, saj sloni na njihovih povezavah. Rastline so na kopno prišle ravno s pomočjo gliv, sicer ne bi bilo take narave, kot jo poznamo,« je sklenila Romina Pleško, predsednica mikološke komisije Gobarskega društva Škofja Loka.