Blejske lučke povezale skupnost

Bled – Ena najstarejših blejskih prireditev je letos doživela vsebinsko in simbolno preobrazbo. Dogodek, ki ga domačini poznajo že več kot pol stoletja, se je prvič predstavil pod novim imenom Lučke na jezeru in znova združil skupnost v ustvarjanju lokalne tradicije. »Dolgoletna tradicija lučk v jajčnih lupinah nas je letos spodbudila, da začnemo znova – da dogodek naredimo ponovno blejski,« je dejal Blaž Veber, direktor Turizma Bled. »Želeli smo vključiti domačine, ustvariti prostor za sodelovanje, povezovanje in druženje. Prav to je namreč bistvo dogodka.«

Lučke je vrsto let sam izdeloval domačin Andrej Vidic, pred njim njegov oče, ki je bil tedaj vzdrževalec v Park hotelu Bled. Iz ostankov sveč in jajčnih lupin je prvič ustvaril preproste lučke in jih spustil na gladino jezera. S tem je bolj po naključju kot z načrtom postavil temelje tradiciji, ki jo je skozi desetletja ohranjal in nadgrajeval njegov sin.

Pomagale domače roke

Andrej Vidic zaradi zdravstvenih težav letos prvič ni mogel sam izdelati lučk, zato so na pomoč priskočili prostovoljci – 17 članov društev upokojencev Bled in Zasip. V izjemno kratkem času, 14 dneh, so opravili delo, za katero je mojster običajno potreboval tri mesece. Nastalo je več kot deset tisoč lučk, ki so v soboto zvečer zasijale na gladini Blejskega jezera.

Izdelava je potekala po Vidičevem ustaljenem postopku, ki se je skozi leta izoblikoval v značilen ročni proces. Lupine jajc je tudi letos priskrbelo podjetje Conditus. »To tradicijo moramo ohraniti, ker je ena redkih prireditev, ki še živi. Letos je bila izvedena že 53. zapored, medtem ko je kar nekaj drugih, tudi odmevnih blejskih dogodkov, že zamrlo,« je dejal Andrej Vidic.

Navdušenje ob vsaki tisoči lučki

Kot je poudarila predsednica Društva upokojencev Zasip Mija Kovačič, so se njihove članice z veseljem odzvale na povabilo Turizma Bled. »To je bila zelo prijetna izkušnja in v ponos nam je, da smo lahko prispevale k ohranjanju lokalne tradicije. Upam, da bomo lahko sodelovale tudi v prihodnje.«

Predsednica Društva upokojencev Bled Dragica Vesković je medtem dejala, da je bilo izdelovanje lučk več kot le delo. »Povezalo nas je v prijetnem vzdušju. Postopka sprva nismo poznali, zato nam je bil Andrej Vidic v veliko pomoč. Delo zahteva natančnost – jajca smo prejeli že posušena in pripravljena, sicer nam jih v tako kratkem času ne bi uspelo izdelati. Ob vsaki tisoči svečki je zavladalo pravo navdušenje. Čutili smo veliko zadovoljstva,« je povedala.

Tradicija solinarstva

Prvič so organizatorji k sodelovanju povabili tudi destinacijo Piran, s katero Bled sodeluje v projektu Sol za smreko. Mojmir in Dora Kovač sta na Jezerski promenadi predstavila tradicijo solinarstva. »Obiskovalce smo skušali prepričati, da smo sol nabrali v Blejskem jezeru, a nam ni uspelo,« se je v šali odzval Mojmir Kovač. Z opremo, orodji in prikazom osemsto let starega ročnega načina pridelave soli pa sta obiskovalcem približala solinarsko delo, ki še danes poteka povsem brez uporabe strojev. Na promenadi sta postavila simbolično solno polje, t. i. solinarski kavedin, posut s kar tristo kilogrami prave piranske soli, ki so jo obiskovalci lahko prijeli v roke in od blizu spoznali ta dragoceni del obmorske kulturne dediščine.

Lučke govorijo svojo zgodbo

Organizatorka Blejskega poletja iz Turizma Bled Eva Fermišek je še dodala, da novo ime dogodka ni le kozmetična sprememba, ampak simbol globlje preobrazbe. »Lučke govorijo svojo zgodbo. Več povedo kot ime Blejska noč. Govorijo o skupnosti, tradiciji, ljudeh, ki dogodek ustvarjajo z veliko predanostjo.«

Na Jezerski promenadi so obiskovalci letos ob slanih hišicah lahko uživali tudi v novi sladki hišici, se fotografirali pri atrakciji Fotooko, ki beleži podobe zenic, ter se prepustili bogatemu glasbenemu programu. Organizatorji so pričakovali več kot tisoč obiskovalcev, kar potrjuje, da dogodek tudi v prenovljeni obliki še vedno nagovarja ljudi, tako domačine kot obiskovalce.