Bogat izbor filmskih vrhuncev

Ljubitelji filma si že dolgo meseca novembra ne predstavljajo več brez Liffa. Letos bo ljubljanski mednarodni filmski festival doživel že 35. izdajo, v enajstih dneh, med 13. in 24. novembrom, pa se bo zvrstilo skupaj kar 91 celovečercev, v treh sklopih pa še 14 kratkih filmov. Odprtje in zaključek festivala bosta letos v znamenju francoskega filma, festival bo odprl film Božansko usmiljenje Alaina Guiraudieja, zaključek pa bo zaznamoval prav poseben film V koži Blanche Houellebecq Guillauma Niclouxa. Festival prinaša izbrane dosežke svetovne kinematografije, nagrajence in zmagovalce najpomembnejših festivalov, pa tudi številne »filmske posebneže«, ki jih sicer v kinematografih ne bo moč videti.

Liffe tudi v Kranju

Novinarsko konferenco, na kateri so predstavili program letošnjega festivala, je odprl novi generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, ki je poudaril, da Liffe niso samo filmi, ampak so tudi filmski pogovori, srečevanja, druženja in čas za premislek o stvareh in idejah, ki nam sicer ne polnijo vsakdana.

Kot je dodal Luca Borzatta, direktor Razvoja produktov in storitev Telekoma Slovenije, glavnega pokrovitelja festivala Liffe, je Liffe skozi leta rasel, se razvijal, razvajal svoje zveste obiskovalce in tako postal to, kar danes je. Velik, odmeven, kakovosten mednarodni festival. »Preko Telekomove platforme NEO si je že kar nekaj let mogoče tudi ogledati določene filme in vsebine s festivala,« je še dodal.

Ob že tradicionalnih prizoriščih v Ljubljani – kot je povedal programski vodja Simon Popek, bi potrebovali vsaj še 600 sedežev – bo tudi letos nekaj festivalskih filmov na ogled v Mariboru, Celju in Novem mestu, prvič pa tudi v Kranju. »Obiskovalci našega kinematografa so že od lanskega Liffa naprej spraševali, ali bo v okviru festivala kakšen film na ogled tudi v Kranju. Povezali smo se s producentom, Cankarjevim domom, in se dogovorili, da bo Mojkino letos gostil sedem filmskih projekcij iz festivalskega programa, za katere sem prepričan, da bodo tudi dobro obiskane,« zadovoljstva ni skrival Maj Ekart iz kranjskega kinematografa Mojkino. Filmi bodo na sporedu od 15. do 21. novembra, vsakič ob 19. uri, med drugim tudi film Maria z Angelino Jolie o operni pevki Marii Callas in zadnji film Francisa Forda Coppole Megalopolis.

Perspektive v znamenju režiserk

V sekciji perspektive, v kateri se s svojimi filmi, največkrat prvenci, predstavlja mlajša generacija režiserjev in režiserk, ki so še posebno močno zastopane, saj so se podpisale pod kar šest od desetih filmov, ki se bodo potegovali za nagrado vodomec. Prihajajo iz zelo različnih okolij, s filmom April (nagrada žirije na beneškem festivalu), ki govori o vprašanju splava v tamkajšnji patriarhalni družbi, se predstavlja gruzijska režiserka Dea Kulumbegašvili. Film Črna pika madžarskega režiserja Balinta Szimlerja je kritika Orbanovega režima in vtikanja v izobraževalni sistem, motiv spolnega nadlegovanja je sredica filmov Dobra, prvenca Indie Donaldson in Julie molči prav tako prvenca Leonarda van Dijla.

Novo leto, ki ni prišlo Bogdana Muresanuja je mozaik o padcu komunističnega režima v Romuniji v očeh običajnih ljudi, hrvaški film Proslava režiserja Bruna Ankovića pa je filmska priredba istoimenskega romana Damirja Karakaša, v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, zakaj ljudje postanejo lahek plen desničarskih ideologij. Literarno zasnovo ima tudi film Sestri režiserke Ariane Labed. Tako roman Daisy Johnson kot film sta polna presenečenj. Strupeno litovske režiserke Saule Bluvaite je film o odraščanju in prvih spolnih izkušnjah, ki je prejel zlatega leoparda na festivalu v Locarnu, tema odraščanja je tudi film Tuji jezik režiserke Claire Burger, v katerem obravnava družbeno ozaveščeno mlado generacijo zahodne Evrope. Simon Popek je prepričan, da bo filmsko jesen zaznamoval film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadia, ki so mu v Cannesu celo napovedovali zlato palmo.

Med omenjenimi filmi bo enemu nagrado vodomec podelila tričlanska mednarodna žirija: Taki Mumladze, gruzijska igralka in pisateljica, Kristos Niku, grški režiser, scenarist in producent, ter slovenski režiser Darko Sinko, avtor pred leti nagrajenega filma Inventura.

Filmski vrhunci leta

Med predpremierami ne bo manjkalo zvenečih igralskih in režiserskih imen. Prvo med njimi je zagotovo Francis Ford Coppola s svojim zadnjim filmom Megapolis, na ogled bo komedija Anora Seana Bakerja, dobitnica zlate palme na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. Po desetih letih se na festival vrača Joshua Oppenheimer s filmom Konec z vrhunsko igralsko zasedbo: Tildo Swinton in Michaelom Shannonom. Film Konklave, črna komedija Edwarda Bergerja, duhovit politični triler o izbiri novega papeža, je po mnenju Simona Popka eden kandidatov za oskarja. Tu je še film Sosednja soba, prvenec Pedra Almodóvarja v angleščini, pa Pozno poleti, za Danisa Tanovića sicer netipična romantična komedija, tu pa je tudi dokumentarni film Maje Doroteje Prelog Cent'anni, ki je bil med drugim tudi film uvodnega dne na Festivalu slovenskega filma, ki ta čas poteka v Portorožu. V programu je tudi psihološka drama Prisiljena režiserja Sharona Bar-Ziva. Gre za slovensko-izraelsko-nemško koprodukcijo, v kateri na temo spolnega nasilja igrata Nina Rakovec in Mia Skrbinac, film pa je bil v celoti posnet v Sloveniji.

Sekcija Kralji in kraljice med drugim prinaša že omenjena filma Božansko usmiljenje in V koži Blanche Houellebecq s precej posebnim francoskim pisateljem Michelom Houellebecqom v glavni vlogi. V sekciji Panorama pa bo predvajanih cela vrsta filmov iz filmsko eksotičnih držav, med njimi tudi nizozemski film Alfa, ki je nastala v koprodukciji s slovensko produkcijsko hišo Staragara. Za akcijo nabiti in čudaškim humorjem zabeljeni filmi sledijo v sekciji Ekstravaganca, med njimi je tudi film Substanca režiserke Coralie Fargeat, v katerem igrata Demi Moore in Margaret Qualley.

Tudi letos bo na voljo Kinobalon, samostojen sklop šestih filmov za gledalce od 5. do 14. leta, v fokusu bo slovenski alternativni film. V tekmovalnem programu kratkih filmov Evropa na kratko bodo prikazali 14 filmov, od tega šest igranih, tri animirane, enega eksperimentalnega in štiri dokumentarne hibride. V sekciji Mreže festivalov Jadranske regije bodo prikazani štirje filmi, letošnja retrospektiva pa bo posvečena grško-francoskemu režiserju Costi Gavrasu in njegovemu političnemu filmu. V sklopu Posvečeno bo predstavljen japonski modernistični klasik Yasuzō Masumura, ki bi letos praznoval sto let.

Na nekatere projekcije bodo prihajali tudi ustvarjalci filmov, zato velja biti pozoren pri izbiri projekcij. Skratka: Liffe bo spet živahen.