Bordo rdeča in zlato

Krške Alpe oz. nemško Gurktaler Alpen so gorstvo v Centralnih Vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem. Del Krških Alp je tudi biosferni park Nockberge, ki ga dobro poznamo. Tokratni opis nas bo popeljal na vrh Mirnock, gorski masiv nad Miljskim jezerom, ki je kot greben razpotegnjen od severa proti jugu. Vzpon na Mirnock ni zahteven, saj je razmeroma kratek. Mi bomo naredili čudovito krožno turo, saj je v sončnih jesenskih dneh to tura, ki navduši slehernega pohodnika. Zakaj? Zaradi barv, ki jih, preden leže k zimskemu počitku, ponudi Narava. Znani francoski eksistencialistični filozof Albert Camus je nekoč dejal: »Jesen je druga pomlad, v kateri je vsak list cvet.«

Skozi karavanški predor se zapeljemo v Avstrijo, nato pa vožnjo nadaljujemo po avtocesti do izvoza Trebinja ob Osojskem jezeru (Treffen am Ossiacher See) ter Zobrce (Afritz am See). Prvo krožišče zapustimo na tretjem izvozu. V kraju Zobrce (Afritz am See) tik pred jezerom Afritzer See zavijemo levo, nadaljujemo skozi naselje v smeri Wiesser Alm. Ko pripeljemo pred zapornico, s kovanci plačamo pet evrov, kar nam odpre prosto pot po gorski cesti (okoli devet kilometrov) do planine Wie­sser Alm, kjer na primernem mestu parkiramo.

Vzpon začnemo po poti 183, prečimo potoček, gremo mimo koče Wieser, nato pa pot zavije v desno in se zlagoma vzpenja čez travnik, kjer je polno brusnic. Dosežemo gozd, kjer sledi malce strmejši vzpon, na koncu katerega dosežemo spet travnik. Odpre se pogled na naš glavni vrh, ki pa ga bomo obiskali nazadnje. Prečimo travnik, nato pa se v prečnem vzponu povzpnemo do sedla, kjer je manjše jezero. Panorama je fantastična, saj se pokažejo naši, domači hribi. Veriga Julijskih Alp s Triglavom, Škrlatico, Razorjem, Prisojnikom, Viš, Montaž, veriga Karnijskih Alp z Zuc dal Borom … Razgled za dušo. Od jezera nadaljujemo levo in se strmeje povzpnemo do vrha, ki ga označuje križ. Prvi dvatisočak je Rindernock, 2024 m n. m. Z njega sledimo grebenu in tako, mimogrede, dosežemo še Lierzberger Alpenspitz, 2018 m n. m. Malce po svoje sestopimo do makadamske ceste, ki jo vidimo pod seboj. Zaradi trav je potreben kanček previdnosti, da si ne zvijemo gležnja. Ko dosežemo makadamsko cesto, se po njej vrnemo nazaj do jezera, nato pa nadaljujemo naprej proti Mirnocku. Hodimo po t. i. Poti knjige. To je romarska pot v 29 etapah, ki povezuje kraje, doline in hribe, kjer so tihotapci v času protestantizma tihotapili prevode Biblije v nemščino. Po poti, ki se ponekod malce strmeje vzpenja, pridemo do ogromnih granitnih kamnov, ki imajo vklesane nekakšne simbole. Ti kamni naj bi označevali posebne energijske točke, kjer ljudje lahko občutijo toploto, mravljinčenje itd., predvsem pa so to točke, ki povrnejo energijo. Na robu je tudi lesen ležalnik s pogledom na Miljsko jezero. Po grebenu se povzpnemo do vrha Mirnocka, 2110 m n. m., kjer se odpre prelep razgled na Nockberge in preostali del Krških Alp. Z Mirnocka lahko po poti 184 sestopimo nazaj direktno do planine Wieser Alm, moj predlog pa je, da turo še malce podaljšamo in se po prijaznem travnatem pobočju sprehodimo do navideznega sedla, kjer se pot 185 začne trmo spuščati proti koči Hochalmhütte. Koča je običajno odprta do začetka meseca oktobra. Od koče sledimo cesti navkreber, potem pa nas smerokaz usmeri levo. Sledi krajši sestop, nato pa daljše prečenje pobočja, ki nas pripelje do izvira vode. Tam se nam z desne strani pridruži pot 184 z vrha Mirnocka, mi pa le še sestopimo nazaj do planine Wieser Alm. Kaj je značilnost omenjene poti? To, da nam bo v jesenskih dneh delala družbo bordo barva grmičevja brusnic (tudi teh se bomo lahko najedli), macesni pa bodo s kančkom sreče zlato obarvani.

Nadmorska višina: 2110 m
Višinska razlika: 600 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 / 5