Božič

Minil je še en božič, tako kot vsako leto. Kaj nam sporoča? Duhovna priprava v krščanskem svetu traja štiri tedne – advent je čas, ko naj bi se človek postopoma pripravil na dogodek, ki se zgodi ali pa ne. Če se božič v meni ne rodi, je vse zaman. In kaj se rodi? Otrok v hlevu? Prav gotovo ne čakamo samo tega. Simbolika je vse več kot rojstvo deteta, ki se je rodilo revni družini, ki je nihče ni sprejel in so morali ven iz mesta v revne jasli, med pastirje pod milim nebom. Simboliko narave in drugih pojavov običajno zaznajo skromni, ubogi, lačni, prezebli … Vsi tisti, ki se skrijejo v udobju velikega, toplega, obilnega in mogočnega, običajno niti ne morejo zaznati drobne simbolike. Ni potrebno. In kje smo pri vsem tem mi?

Blagor je, če nam uspe za praznike uvesti nekaj, kar je le naše, kar smo v svoje družine umestili z leti, ko se tako enostavno izriše pred nami ustaljen red praznika. Radi pospravimo, vse okrasje, jelko in jaslice postavimo že prej. Gorje, če je zadnji dan preveč natrpan z delom. Potem je človek utrujen in hitro pride kakšna beseda, že misel je dovolj, ki mi pokvari vse skupaj. Torej zadnji dan le pripravimo večerjo in dokončno pospravimo po hiši in to je vse. Večerjo začnemo ob petih popoldan, ker imajo otroci ob osmi uri svoje zadolžitve pri večernih mašah. Ni mi treba spraševati, kaj bo za večerjo, ker je vedno isto. Fondi – pripravimo ga samo enkrat na leto, za sveti večer. Tako se je izoblikovalo z leti. Vedno vprašam, ali bi kaj spremenili, pa ni nobene želje, vsi v en dih kličejo, fondi. Letos sem tako na pol opravilna, tako moram ponižno čakati in gledati, kako glavnino stvari opravijo drugi, jaz sem le nekakšen opazovalec. Potice so nekaj, kar vsaka gospodinja dela po svoje, ima preverjene recepte in postopke. Zadnja leta mi je zelo všeč mini potica, ki je videti kot rulada, še manjša, da je premer odrezanega kroga pet centimetrov. Zvaljati jo je treba v manjši pravokotnik, jo zaviti v alu folijo. Tako prisilimo potico, da vzhaja v dolžino, in ne v višino. Orehova potica je zelo lepo uspela. Druga je kokosova. Pečena je lepa, ko smo jo prerezali, je bila videti kot marmorni kolač. Bela in rjava snov sta se prepletali, ni bilo zaznati nobene strukture. Ko si jo odrezal, je bil petcentimetrski krog, ki je z veliko domišljije spominjal na potico. Tako je, če misliš, da vidiš eno stvar, ti bo že kar uspela. Vsak poklic ima svoje zakonitosti, spretnosti in predvsem število ponovitev, kilometrino. Bomo pač tako pojedli …

Pravo doživetje božiča pa so zame pesmi. Brez tega se mi zdi, bi pa res nekaj
manjkalo. Kdor poje, dvakrat moli …

Tako se je božič rodil v meni, tebi, sorodniku, prijatelju. Vem, da povsod ni tako. Morda komu lahko polepšamo trenutek.