Prvi maturanti Gimnazije Škofja Loka (z leve) Janez Kalan, Jože Sever, Izidor Rejc in Ivan Hafner s sedanjo ravnateljico Ano Prevc Megušar in pomočnikom ravnateljice Jožetom Bogatajem / Foto: Primož Pičulin
Prvi maturanti Gimnazije Škofja Loka (z leve) Janez Kalan, Jože Sever, Izidor Rejc in Ivan Hafner s sedanjo ravnateljico Ano Prevc Megušar in pomočnikom ravnateljice Jožetom Bogatajem / Foto: Primož Pičulin
Brez priprav na maturo
V prostorih Gimnazije Škofja Loka so se minuli teden srečali štirje nekdanji dijaki prve generacije maturantov takratne višje loške gimnazije, ki se je v prvi letnik vpisala v šolskem letu 1950/1951, maturo pa opravljala leta 1955.
Srečanja so se udeležili štirje nekdanji dijaki takratne prve generacije maturantov Gimnazije Škofja Loka: Ivan Hafner, Jože Sever, Izidor Rejc in Janez Kalan. Kot se spominjajo, so jih pred sedemdesetimi leti zelo »strašili« z maturo, in čeprav niso imeli nobenih posebnih priprav za maturo, so od njih pričakovali, da se bodo na maturi izkazali in dokazali, da dijaki novoustanovljene gimnazije v Škofji Loki v znanju prav nič ne zaostajajo za dijaki z gimnazij s precej daljšo tradicijo.
»Bilo je zelo stresno,« se zato mature spominja Izidor Rejc, Jože Sever pa je poudaril, da je bila njihova matura res nekaj posebnega, ne le zato, ker so bili prvi maturanti škofjeloške gimnazije, ampak tudi zato, ker je bil predsednik maturitetne komisije takratni minister za šolstvo Boris Ziherl. Prav njemu se je namreč treba zahvaliti, je dodal Sever, da je Škofja Loka dobila višjo gimnazijo. Maturo tako Ivan Hafner še danes dojema kot enega najpomembnejših dogodkov v svojem življenju. »Takrat smo imeli občutek, da je naše znanje najširše.« Zlasti njihov takratni razrednik Andrej Česen, se spominja, jih je usmerjal, da so razmišljali čim bolj široko. Tudi s tem, da so uspešno končali študij, so po njegovih besedah dokazali, da je bilo njihovo znanje povsem primerljivo z znanjem dijakov drugih gimnazij. »Imeli smo mlade, zelo 'nabrušene' profesorje, ki so želeli dokazati, da bo kaj iz te generacije,« se profesorjev spominja Rejc.
Čeprav je bilo torej opravljanje mature precej stresno, pa je Sever priznal, da se jim je matura za vse življenje vtisnila v spomin. »Pa tudi to, kako smo proslavili rezultate,« se je posmejal in nam zaupal, da so proslavljali v koči na Lubniku, kjer so tudi prespali in se nato domov vrnili šele naslednji dan. Rejc je priznal, da ne razume, zakaj morajo danes maturantje toliko časa čakati na rezultate mature, saj so jih njim takrat sporočili v dveh dneh. Hafner se spominja, da so rezultate težko čakali, a so bili na koncu zelo zadovoljni. »Sam nisem bil ne vem kakšen slavist, pa sem nalogo iz slovenščine opravil z odlično oceno. Še danes me zanima, s čim sem si prislužil tako oceno.« Takrat jim namreč niso omogočali vpogleda v izpitne pole, ob kasnejših poizvedovanjih pa mu prav tako ni uspelo nič najti v kakšnem arhivu.
Konec mature, je poudaril Rejc, pa je pomenil šele pravi začetek odraslega življenja. »Vse življenje se je treba učiti in se znati prilagajati,« sporoča današnjim generacijam maturantov. Janez Kalan je vsem dijakom, ki bodo opravljali maturo letos in v prihodnjih letih, zaželel, da bi po koncu študija našli tudi zaposlitev. »Mi smo imeli namreč to srečo, da so nas službe čakale, brez težav smo dobili tudi štipendijo.« Rejc se strinja, da bi morala biti prihodnost za maturante optimistična. »Ni dovolj, da poslušate, ko govorijo, da na mladih svet stoji; morate udariti po mizi in stvari vzeti v svoje roke,« jim je zato svetoval. Sever pa mladim sporoča, naj se vpišejo na fakultete, na katerih bodo pridobili poklic, ki ga bodo opravljali z veseljem.