Čas za pisateljske spomine

Ljubljana – Feri Lainšček je eden naših najplodovitejših sodobnih literatov in prejemnik številnih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada (1995) in Prešernove nagrade za življenjsko delo (2021). Pred dnevi je izšel tretji del trilogije Kurji pastir, v kateri priljubljeni prekmurski pisec opisuje svoja otroška leta v obmejni vasici Dolenci na Goričkem. Po prvem delu Kurji pastir (2020), drugem Petelinje jajce (2023) je zdaj tu tretja knjiga z naslovom Kurja fizika. Mali Fêrek zdaj že obiskuje osnovo šolo, njegovi starši pa si še zmeraj ne vse načine prizadevajo, da bi se družina kmalu lahko s »püjkla« preselila v novo hišo. A taka matematika se siromakom včasih ne izide povsem po načrtih in tudi roman se konča drugače, kot bralci morda pričakujejo. Dečkov horizont izrazito določajo domišljijske in sanjske podobe, ki se v romanesknem dogajanju postopoma spreminjajo v arhetipske vzorce. Zgodbe, ki jih je nekje na slovenskem robu, ali pač bogu za hrbtom, napisalo življenje, se zato ob koncu trilogije lahko zaokrožijo v veliko metaforo, ki ni več zamejena z resničnostjo in lahko nagovori slehernega bralca.

Partljič in Filipčič

Nov roman ima še en pisatelj iz prve vrste, Tone Partljič. Pesniški Dvor je zgodovinski roman, v katerem spremljamo usodo vinogradniške družine Gornik v turbulentnem in kriznem času pred drugo svetovno vojno. Družina živi v zaselku Pesniški Dvor ob reki Pesnici. Pisatelj pod drobnogled vzame njihovo usodo, vzpon in povojni propad. Zlasti ga zanima odnos med očetom Štefanom, slavnim pridelovalcem vina, in sinom Slavkom, ki ga ne »pokliče« zemlja, ampak pisanje. Tu so še jugoslovanski vojaki, ki gradijo severno Rupnikovo obrambno linijo, pa Nemci in nemškutarji, in tudi mladi, ki verujejo v utopične ideale boljševistične revolucije. Zdi se, da zgodovinski »vlak smrti« vsem prinese nekakšno streznitev. Slavku po letih taboriščnega življenja v Dachauu ni več do pisanja … Partljič nam z zanosa polno, ljudsko obarvano in večkrat pretresljivo upodobitvijo približa kmeta in preprostega človeka. A ta presega lastni horizont s politično akcijo, preizprašuje tak angažma in išče pesniško resnico sveta.

Naj omenimo še eno znano slovensko pisateljsko ime, Emila Filipčiča. V romanu Premiera glavni junak Jaguar Petrovič humorno pripoveduje o svojem otroštvu v Beogradu. »Po šest in tudi po osem se jih je zbralo in šli so skozi cigansko naselje na kino matinejo. Tri leta star ciganček, čik v ustih, se postavi prednje: 'Vadi pare!'« sledimo Filipčičevi pisavi v romanu, v katerem se na vsem lepem dogajanje preseli v Ljubljano. V Halo Tivoli pride Matt Collins, prvi pevec z Zahoda, ki mu oblast dovoli nastopati pri nas. Šele čez leta izvemo, da je bil to pevec Karlo Metikoš iz Zagreba. Čas mineva in Jaguar Petrovič se spreminja v moža s tisoč obrazi. Ves čas pa traja sedanjost. Covid, vojna v Ukrajini. Ves čas teče reka Sava. Tekla je, ko smo se spustili z raftom po njej in smo ji rekli Sava Dolinka, tekla je mimo črnuškega mostu, tekla je mimo Trbovelj in tekla je mimo Ade Ciganlije, vse do sotočja z Donavo. Mogoče je Sava bistvo tega romana?

Nova prevoda

Tu sta še dva prevodna romana avtorjev, ki sta pri Beletrini postala stalnica. Nobelov nagrajenec Peter Handke se tokrat predstavlja s kratkim poetičnim romanom Moj dan v drugi deželi v prevodu Amalije Maček. V romanu, ki nosi podnaslov Zgodba o demonih, spoznamo lik, ki ga mučijo notranji boji in zunanje neodobravanje, zaradi česar se odpravi v drugo deželo. V svoji je namreč nerazumljen in zavržen, sprejeti ga poskuša le še lastna sestra, kar pa ni dovolj. Protagonist je nekdanji sadjar, a na začetku knjige pade v nekakšno omračeno obdobje, kot ga poimenuje sam: zblazni, zaklinja, se spremeni v orakelj, kriči, zadržuje se samo še na pokopališču. Dokler se ne osvobodi demonov in se poda na pot v drugo deželo, kjer pa ga prav tako čakajo nove prepreke in srečevanja.

Pasji park pa je po sicer že razprodanih romanih Ko golobice izginejo (2016) in Stalinove krave (2019) tretji roman finske pisateljice Sofi Oksanen, ki je izšel pri Beletrini, prevedla pa ga je Julija Potrč Šavli. Dogajanje v sicer že šestem romanu mlade družbeno kritične in angažirane avtorice je razpeto med Helsinke in Ukrajino. Glavna junakinja Olenka, po očetu Ukrajinka in po mami Estonka, se je v mladosti odločila za darovanje jajčnih celic. Nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic sta pred vojno v Ukrajini cvetela zaradi manj restriktivne zakonodaje in precejšnjega števila deklet, ki so bila v tem poslu pripravljena sodelovati. Olenka kasneje postane koordinatorka v podjetju, ki se ukvarja z iskanjem nadomestnih mater za neplodne zahodnjaške pare. V industriji, kjer se obračajo velike vsote denarja, pa lahko hitro komu postaneš trn v peti in kmalu mora pobegniti, da si reši življenje … Napeto branje odpira številne teme, kot so neplodnost, korupcija, revščina, osamljenost, postavljanje dobička pred zdravje žensk, sanje o lastni družini, konec koncev pa je to tudi pretresljiva ljubezenska zgodba.