Cene skočil med Janeze

Čeprav se zdi, da gre za preskok, ki zahteva popolnoma drugačne veščine, je Prevc dokazal, da so osnove komunikacije, ki jih je razvijal kot športnik, močno povezane s svetom komedije. Kako se je športni as znašel v komediji? Cene pravi, da je osnova preprosta: »Komedija ima tisto eno stvar, ki je meni v življenju prijetna – da ti uspe nekomu dati trenutek veselja, da ga nasmejiš.« Že v času športne kariere je spoznal, da je komunikacija z mediji in javnostjo pomemben del uspeha, saj gre za začaran krog. »Če si zanimiv za občinstvo, to opazijo podjetja, kar vodi v podporo, ki jo potrebuješ za treninge in nastope,« razlaga. V desetletju nastopanja pred kamerami je Prevc postal suveren retorik. Med intervjuji je pogosto poenostavljal zapletene športne izraze in jih zavijal v humorne prispodobe, kar je navsezadnje očaralo gledalce. »Veliko bolj zanimivo za gledalce je, če poveš nekaj preprostega kot pa nekaj, kar razumemo le skakalci in trenerji.«

Prvi koraki v svet standupa

Preboj v svet standup komedije se je zgodil pred slabima dvema letoma, ko ga je Anton Pevc, organizator lokalnih standup večerov, povabil, naj pripravi desetminutni nastop. »Pripravil sem material in prosil Uroša Kuzmana, da ga pregleda. On je vse skupaj skrčil, odstranil balast in dodal nekaj stvari,« se spominja Cene. Nastal je prvi osnutek njegovega komičnega sloga. Prava prelomnica pa je bila udeležba na festivalu Panč, enem najbolj priznanih komičnih dogodkov pri nas. »Na začetku sem si mislil: 'Saj je še čas do konca poletja.' Nato pa je bil konec julija kar naenkrat tukaj in treba je bilo začeti,« pripoveduje. S tremi vajami po Sloveniji je pilil ne le material, temveč tudi svoj nastop pred občinstvom. »Na Panču je bilo popolnoma drugače kot na lokalnih večerih – tam je bilo tisoč sedežev. Na Panču je bila tudi ekipa Janezov in v ponedeljek je sledil klic, ali bi se jim pridružil,« dodaja.

Kakšen Janez je Cene

»V primerjavi z drugimi Janezi sem krajši,« v šali odgovarja. Njegov značaj in pristop k humorju sta spontana in iskrena. Navdih za šale najde v vsakdanjih situacijah, ideje pa si zapiše takoj, ko mu padejo na pamet. »Ko pride ideja, ni važno, kje si – zapišeš ali posnameš, ker čez eno uro morda te ideje ne bo več,« pojasnjuje. Kot pravi, je improvizacije v njegovih nastopih včasih več, včasih manj. »Nastop izpade čisto drugače, če vanj dodaš nekaj, kar je povezano z lokalnim okoljem ali pa aktualnim dogajanjem. V Tivoliju je bilo improvizacije veliko, vmes sem se denimo navezal na skakalce, ki so bili takrat nekje v tujini. Peter je bil v dvorani, zato sem komentiral, da bi lahko bil tudi Domen – glede na to, kako je skakal,« razlaga. Kljub dolgoletnim izkušnjam pred kamerami in množicami priznava, da trema ostaja. »Ne bi sicer rekel, da je trema drugačna, ampak fascinantno se mi zdi, kako je to povezano z nekimi novostmi. Samo da je nekaj malo drugače, se je že treba pomiriti.«

Neprijetni izzivi komedije

»To, da šala ne 'pali', sploh ni težava. Večji problem je, če te občinstvo sploh ne posluša,« razlaga. Na eni izmed vaj pred Pančem se mu je nastop nekoliko ponesrečil, kot je dejal, je malo »zmrznil«. »Zame je bil nastop katastrofa, za gledalce, ki niso vedeli, kaj bi lahko bilo, pa je bilo čisto v redu,« se spominja. Cene se zaveda, da se mora v svetu komedije še veliko naučiti. »Janezi so mojstri – za mnoge je to primarna dejavnost že leta. Jaz pa komedijo šele spoznavam. Se pa zavedam, da sem prišel malo po levem pasu. Da sem dobesedno zato, ker sem v javnosti znan zaradi drugih stvari, ogromno korakov preskočil,« pravi in dodaja, da je v Sloveniji prisotnih še mnogo dobrih komikov, vendar jih javnost še ne pozna. »Imam to prednost, ki pa v komediji ni neka vrlina.« Za zdaj Cene Prevc uživa v raziskovanju novih vod. Čeprav je še vedno začetnik, že zdaj navdušuje občinstvo s svojim svežim pristopom in iskreno željo, da ljudem podari trenutke smeha. »Videli bomo, kaj bom iz tega naredil,« sklene z nasmehom.