Za preživetje čmrljev je ključno ohranjanje pisanih travnikov. So vir hrane in tudi bolj varni za gnezdenje kot pogosto košeni travniki. / Foto: Danilo Bevk
Za preživetje čmrljev je ključno ohranjanje pisanih travnikov. So vir hrane in tudi bolj varni za gnezdenje kot pogosto košeni travniki. / Foto: Danilo Bevk
Čmrlji (3): Biti čmrlj danes ni lahko
V Evropi grozi izumrtje kar četrtini vrst čmrljev, populacije pa upadajo pri polovici vrst. Ponekod je zato že ogrožena kmetijska pridelava in kmetje kupujejo čmrlje celo za opraševanje na prostem.
Veliko slišimo o ogroženosti medonosne čebele, čeprav njeno preživetje ni zares ogroženo. Število čebeljih družin v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, namreč celo narašča. Ne zaradi vedno boljših razmer za čebelo, te se iz leta v leto slabšajo, ampak zaradi vedno večjega zanimanja za čebelarjenje in povečevanja števila čebelarjev.
Pri divjih opraševalcih, tudi čmrljih, je situacija veliko bolj resna. Tu v zadnjih desetletjih opažamo občutno upadanje velikosti populacij in celo izumiranje.
Mnogi travniki so danes bolj gnojeni, vedno bolj zgodaj in pogosto košeni. To je dobro z vidika količine in hranljivosti krme za živino, a slabo za opraševalce. Ker ne zacvetijo, ne zagotavljajo hrane. So zelene puščave. Tudi če na njih spomladi množično zacveti regrat, je teden obilja premalo, da bi čmrlji zaključili svoj življenjski krog. Hrano namreč potrebujejo od pomladi do jeseni.
Za preživetje čmrljev je zato ključnega pomena varovanje preostalih cvetočih travnikov. Ni pa to samo skrb kmetov, ampak tudi lastnikov vrtov in upravljavcev javnih travnatih površin. Tudi na vrtu imamo lahko cvetoč travnik, le manj moramo kositi. V Društvu Čmrljica o tem opozarjamo v okviru projekta Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega.
Čmrlji tudi vedno težje najdejo primerno mesto za gnezdenje. Zlasti vrste, ki gnezdijo na tleh, so zelo izpostavljene težkim kmetijskim strojem. Stopnja preživetja je izjemno nizka. Mejic, kjer bi čmrlji gnezdili varni pred stroji, pa je vedno manj.
Razmere za gnezdenje lahko izboljšamo s poznejšo in manj pogosto košnjo ter s povečevanjem pestrosti okolja, v prvi vrsti z ohranjanjem mejic. Te čmrljem zagotavljajo tudi vir hrane. Čmrlji bodo z veseljem gnezdili tudi na vrtu, še posebej v kakem malo bolj divjem kotičku.
Če jih uporabljamo, moramo dosledno upoštevati navodila. Uporaba nekaterih je v času cvetenja povsem prepovedana ali pa dovoljena samo ponoči. Čmrlji so na pesticide še posebej občutljivi. Ker so dejavni že zgodaj zjutraj in tudi pozno zvečer, prepozno jutranje ali prezgodnje večerno škropljenje najbolj prizadene ravno čmrlje. Ker spomladi sadno drevje oprašujejo matice, lahko vsaka napaka pri uporabi pomeni zastrupitev matic in s tem propad njihovih gnezd.
Če je čmrlj v naravi, je najverjetneje vse v redu. Če je pomlad, se je čmrlj verjetno šele »zbudil« iz zimskega mirovanja ali pa le počiva. Možno je tudi, da je lačen in zato ne more leteti. Če menimo, da je tako, ga lahko premaknemo na kak cvet, kjer se bo lahko nahranil. Če je mraz in je v senci, ga lahko premaknemo na sonce, da se ogreje. Lahko mu na žlički ponudimo nekaj kapljic sladkorne raztopine.
Čmrlja lahko najdemo tudi v hiši. Matice med iskanjem mesta za gnezdenje namreč pogosto zaidejo v hišo in ne znajo ven. Tako matico takoj izpustimo ven, da lahko gre svojo pot. Če najdemo obnemoglo matico, ji lahko najprej pomagamo s sladkorno raztopino, nato pa izpustimo.
Pomembno je, da čmrljev nikoli ne hranimo z medom ali raztopino medu. V medu so namreč lahko povzročitelji čebeljih bolezni, ki so zanje lahko nevarne. Prav tako jih ne hranimo z rjavim sladkorjem.