Čudovita krpljarska vrhova

Krpljanje je premagovanje daljinskih in višinskih metrov s krpljami na nogah. Krplje omogočajo lažjo hojo po visokem snegu oz. po snegu, ki se predira. Strmina zanje ne sme biti prevelika, saj vzpon ne bi bil več varen. Kam na uživaško krpljanje? Odlična destinacija je pogorje Nockberge v Avstriji. Nam je relativno blizu, ni pretirano obljudeno oz. je vrhov toliko, da se ljudje preprosto porazgubijo. Saj veste, da smo jih obiskali že večkrat. Tudi danes jih bomo, in sicer dva dvatisočaka: Klölingnock (2178 m n. m.) in Schilchernock (2270 m n. m.).

Skozi predor Karavanke se zapeljemo v Avstrijo in se vozimo v smeri Salzburga. Avtocesto zapustimo na izvozu Gmünd, kjer sledimo cesti proti Innerkremsu. Peljemo skozi Innerkrems in se povzpnemo do t. i. Schöfelda, kjer je koča Dr. Josef Mehrl Hütte. Peljemo se mimo koče, nekaj sto metrov, mimo smučišča, ko na levi strani zagledamo parkirišče. Tukaj je naše izhodišče, na desni strani pa vidimo greben z našima vrhovoma.

Prečkamo cesto, si nataknemo krplje in začnemo vzpon po »zratrakirani« poti, ki jo uporabljajo med drugim tudi za sankanje. Na prvem desnem ovinku nadaljujemo levo (običajno je smučina turnih smučarjev), prečimo manjši graben, kjer je potoček, in na drugi strani nadaljujemo po širšem kolovozu nekaj korakov, nato pa zavijemo desno navzgor. Smo na travnatem pobočju. Ne hodimo direktno, ampak v okljukih. Tako je bistveno lažje. Dosežemo krajši pas, poraščen z drevesi in grmovjem, nato pa smo spet na travnatem pobočju in pred seboj zagledamo staro pastirsko kočo. Povzpnemo se do nje. Morda je tukaj čas za krajši postanek. Naša vrhova sta levo in desno od nas. Nadaljujemo v smeri stebrov električne napeljave in se pod njimi, v okljukih, vzpenjamo do sedla Klöling Scharte (2116 m n. m.). S sedla se bomo najprej povzpeli na levi vrh Klölingnock. Vzpon je videti strm, zato se pobočja lotimo v ključih in smo na vrhu zelo hitro. Možic, ki ga vidimo s sedla, še ne označuje vrha, ta je malce naprej in na njem je tudi droben lesen križ.

Z vrha sestopimo nazaj do sedla in se lotimo še vzpona na Schilchernock, na enak način, v ključih. Tik pod vrhom je malce strmejše, a nič pretresljivega, do vrha, ki ga označuje velik križ, pa pridemo po grebenu.

Razgled nas nagradi. Vidimo Königstuhl, Seenock, Grünleitennock, Peitlernock in Bärenaunock, pred nami so Zechnerhöhe, Matehanshöhe, Gaipahöhe, Bärennock, Kleiner Königstuhl, v daljavi se vidijo Visoke Ture, Nizke Ture itd. Po grebenu nadaljujemo naprej proti jugu, do sedla pod Ochsenriglom. Pod nami se vidijo ostanki stare vlečnice. Tukaj sestopimo. Uživamo v celem snegu. Več je snega, bolj bo odmevalo … »Jupiiiiiiii...« Od zgornje postaje žičnice nadaljujemo kar po pobočju navzdol. Držimo se bolj levo in dosežemo smučino turnih smučarjev. Pot nas bo privedla do večje hiše starejšega datuma, od koder vidimo parkirišče pod nami. Lahko se spustimo kar po pobočju, lahko pa gremo tudi po »zratrakirani« cesti. Odvisno od našega krpljarskega znanja.

Nadmorska višina: 2270 m
Višinska razlika: 630 m
Trajanje: 4–5 ur
Zahtevnost: 3/5