Dejanovih štirideset

Dejan Švegelj, ki danes živi na Zlatem polju, a je otroštvo preživljal na Kokrici, je ob svojem štiridesetem rojstnem dnevu z nasmehom pogledal nazaj na mladostne dni. »Imel sem lepo otroštvo. Doma smo imeli kmetijo, veliko dvorišče, okoli nas pa so bile štiri hiše, kjer smo se zbirali 'vaški otroci'. Glavno je bilo, da si prišel domov na kosilo, drugače pa smo bili ves čas zunaj. Če bi se dalo, bi se takoj vrnil v otroška leta,« pove Dejan, ki se rad spominja brezskrbnih dni na dvorišču. Njegova otroška strast je bil šport, predvsem nogomet. »Žoga je bila glavna – najbolj nogometna. Igrali smo tudi košarko in odbojko, ampak nogomet je bil moj svet,« se spominja. Navduševal ga je brazilski nogometni zvezdnik Ronaldo Luís Nazário de Lima, po katerem si je tudi uredil značilno pričesko. »To so bili časi,« se nasmehne.

Čeprav so bili športno obarvani dnevi živahni, pa je bil Dejan v šolskih klopeh nekoliko manj navdušen. »Nisem bil dober učenec, bil sem zelo navihan in sem komaj shajal. Vseeno pa sem imel rad šolo zaradi družbe sošolk in sošolcev,« prizna. Po osnovni šoli na Kokrici je šolanje nadaljeval na srednji gradbeni šoli, tudi njegova prva zaposlitev je bila v gradbenih vodah. Danes je zaposlen v kranjski Ledeni dvorani, kjer opravlja delo hišnika in je odgovoren za vzdrževanje ledene ploskve s posebnim vozilom, imenovanim rolba. »Moja glavna naloga je, da 'rolbam',« pove z nasmehom. Kljub temu da je bil nekoč tudi sam hokejist, danes drsalke obuje le redko. »Včasih me kolegi v dvorani izzovejo, da bi spet zaigral, ampak ne,« se pošali.

V prostem času največ pozornosti posveča svoji psički Dee, beli bokserki, ki jo je posvojil. »Dee je nora na led, spremlja me tudi v dvorano,« pove Dejan, ki s psičko pogosto uživa v sprehodih in igri. Rojstni dan je praznoval v krogu prijateljev v Ledeni dvorani, kjer so mu pripravili prav posebno presenečenje. »Postavili so mi znak in želeli polepiti avto, ampak sem ga taktično parkiral drugje,« se nasmehne. Kljub vsemu pa Dejan ne skriva, da v življenju obžaluje eno stvar: »Verjamem, da bi lahko bil nogometaš v tujini, če bi imel doma več podpore.« Za Dejana je štirideseti rojstni dan priložnost za hvaležnost za pretekla doživetja in veselje ob novih izzivih, ki jih prinaša življenje. »Sem pa zadovoljen tam, kjer sem zdaj – življenje je lepo,« zaključi.