Devetdeset let zgodb in spominov

Čeprav Ivanu Novaku v rojstnem listu piše Janez, ga vsi poznajo pod imenom Ivan. Rodil se je kot zadnji od osmih otrok v mlinu na Prebačevem, skupaj s sestro dvojčico Ivanko. Njegovo otroštvo je bilo prepleteno s številnimi dogodivščinami, o katerih še danes pripoveduje s presenetljivo natančnostjo. »Med vojno so otroci na Savi z navdušenjem uporabljali prazne rezervoarje, odvržene z letal, ki so jih razžagali v improvizirane čolne. Plavali in veslali so in veselja ob tem ni manjkalo,« je le eden od spominov, ki so ga z nami delili njegovi domači. Ti so se namreč odločili, da slavljenca presenetijo z objavo v Gorenjskem glasu, časopisu, ki ga redno prebira.

Po osnovni šoli v Voklem in kasneje v Kranju je slavljenec obiskoval kranjsko gimnazijo, nato pa se odločil za obrtno šolo, kjer se je izučil za krojača. Krojenje ga je namreč prevzelo, ko je opazoval krojača iz Gorij, ki je takrat živel pri njih.

Pri dvajsetih letih je odšel v vojsko. Služil je na letališču v Batajnici pri Beogradu. Bil je del častne Titove straže. Po vrnitvi se je zaposlil v Gorenjskih oblačilih, krojaške veščine pa je izpopolnjeval še v Beljaku. Po vrnitvi v Slovenijo je spoznal svojo življenjsko sopotnico Marijo, ravno tako krojačico, s katero sta si ustvarila topel dom v Hrastju pri Kranju.

Zakonca Novak sta kmalu po poroki dobila hčer Tatjano, dve leti kasneje pa še sina Filipa. Družina je preživljala nepozabne trenutke na izletih in počitnicah ob morju. Imeli so motorni gumenjak, saj je bila Ivanova velika strast smučanje na vodi. Ljubezen do narave in športa ga je spremljala vse življenje. Skupaj s sinom je osvojil precej dvatisočakov, zavidljivo kondicijo pa je ohranil tudi v zrelih letih. Njegovo mladost pa je zaznamovala še ljubezen do glasbe. Tri leta se je učil igranja na klarinet in igral celo v triu.

Po upokojitvi sta z ženo veliko potovala. Slavljenec se lahko pohvali, da je bil na vseh celinah sveta. Zdaj je sicer že 16 let vdovec, a tolažbo je našel v planinarjenju in dokončal tudi Slovensko planinsko transverzalo. Danes živi v hiši s tremi generacijami svoje družine, kjer se ob koncih tedna zberejo na skupnem kosilu.

Domači pravijo, da se še vedno loti krojenja in šivanja, predvsem pa z največjim veseljem ustvarja posebna, unikatna oblačila za svoje tri vnuke. »Njegovi dnevi so polni dejavnosti – kolesari, hodi na sprehode, bere zgodovinske knjige, rešuje križanke in se z veseljem druži s prijatelji ob kavi. Vsako leto pa si privošči kak zanimiv izlet, saj mu radovednosti ne zmanjka,« pripovedujejo. Že 72 let je tudi zvest član PGD Prebačevo - Hrastje. Prav na rojstni dan so skupaj praznovali in gasilci so mu podarili kipec sv. Florijana. V soboto je potem slavljenec praznovanje nadaljeval v družinskem krogu.

»Ivanov duh ostaja neukrotljiv – še vedno verjame, da vsak dan prinese novo priložnost za učenje in avanturo,« zaključijo domači.