Dišalo je po kranjski klobasi

V Medvodah so se minulo soboto ponovno zbrali vsi, ki dokazujejo, da pri izdelavi kranjske klobase upoštevajo predpisani recept, zaščiten na evropskem nivoju. »Kakovost naše kulinarične posebnosti vsako leto preverjamo s senzorično analizo,« je pojasnila generalna sekretarka gospodarskega interesnega združenja (GIZ) proizvajalcev kranjske klobase Ana Ahčin ter dodala, da kupci pristno slovensko specialiteto, ki naj bi jo poimenoval avstrijski cesar Franc Jožef, lahko prepo­znajo po modro-rumenem simbolu zaščitene geografske označbe, s katerim se ponašajo še nekateri drugi slovenski izdelki, večinoma mesni.

Pokušanje kranjskih klobas na tradicionalnem festivalu je naše sogovornike pripeljalo do ugotovitev, da je mogoče zaznati nekaj minimalnih razlik, skupna točka pa je, da so dobre. »Vse so čudovite,« je bil navdušen domačin Boštjan Mis, ko je zaključil sprehod ob stojnicah na prireditveni ploščadi. Zaupal nam je še, da doma kranjsko klobaso po navadi skuha in dopolni z dobro gorčico ali hrenom, včasih pa prepoznavni okus poveže z zeljem.

Po podatkih omenjenega združenja – in kot je bilo slišati tudi med obiskovalci – je na mizi najpogosteje kuhana klobasa z naštetimi dodatki, kruhom ali še kakšno drugo prilogo, kot je na primer repa. A nabor možnosti, kje in kako jo lahko uporabimo, je širok, pravi Medvoščan Jure Galičič, ki je tudi tokrat na festivalu delil svoje kulinarične ideje. Nekdanji tekmovalec MasterChefa Slovenija je kranjsko klobaso vključil v sataraš in združil s fregolo – drobnimi okroglimi testeninami, ki spominjajo na kuskus.