Stara Palanka, pred vkrcanjem na brod / Foto: Slavko Zupanc

Stara Palanka pred vkrcanjem na brod / Foto: Slavko Zupanc

Donavska kolesarska pot, 16. del

Naš drugi dan letošnjega kolesarskega popotovanja nas je popeljal skozi slikovite predele ob reki Donavi, od Kovina do Golubca. Odločili smo se za pot po lokalni asfaltirani cesti, ki nas je vodila skozi naselje Gaj do Dobovca. Od Dobovca dalje tudi uradna donavska kolesarska pot vodi po cesti do prekopa Donava–Tisa–Donava, ki ima velik pomen za hidro sistem v Vojvodini. Sistem prekopov, ki povezuje Donavo pri Bezdanu s Tiso pri Bečeju in Donavo pri Džerdapu, je ključni element za uravnavanje vode v tem delu Srbije. Ta vodni sistem služi ne le za plovbo, temveč tudi za namakanje in zaščito pred poplavami.

Po prečkanju prekopa smo nadaljevali po nasipu do vasi Stara Palanka, ki leži na levem bregu Donave, kjer se prekop združi z Donavo. Od tu dalje je Donava mejna reka med Romunijo in Srbijo. Z brodom Skela smo prečkali Donavo. Pogled na mogočno reko, ki je na tem mestu široka kar štiri kilometre, nas je navdal z občutkom spoštovanja do te evropske rečne velikanke. Na nasprotnem bregu smo pripluli v vas Ram, ki je znana po svoji trdnjavi iz 15. stoletja, pomembnem zgodovinskem spomeniku v tem delu Srbije.

Iz Rama smo se podali po cesti proti Zatonju in čez nekaj kilometrov prispeli do Srebrnega jezera, enega najbolj priljubljenih letovišč v tem delu Srbije, ki je pravzaprav mrtvica Donave in je na obeh straneh od reke ločena z dvema jezovoma. Mrtvica in glavna struga Donave tvorita rečni otok, preko katerega smo kolesarili. Po prečkanju otoka smo ob jezeru naredili postanek. Nekateri so se odločili za osvežitev v jezeru, ostali pa smo si privoščili okrepčilo v enem od številnih lokalov ob jezeru.

Pot nas je vodila ob reki skozi Veliko Gradište in Požeženo, kjer smo imeli razgled na Donavo, njeno čudovito okolico in romunska naselja na nasprotnem bregu reke. Od naselja Vinci dalje Donava postaja vse širša. Na nasprotnem bregu reke smo lahko videli romunsko naselje Stara Moldavija (Moldova Veche), ki je del mesta Nova Moldavija (Moldova Nouă) in pomembno rečno pristanišče.

Ta del reke deluje bolj kot jezero, na sredini pa leži otok Stara Moldavija. Otok, na katerem sta dve jezeri, je zaščiten naravni park in dom številnim divjim konjem, ki so nekoč bili gojeni, zdaj pa so povsem divji. Legenda pravi, da je na otoku grobnica slavnega vladarja Hunov Atile, kar otoku dodaja še dodatno skrivnostno privlačnost.

Nadaljevali smo ob reki skozi naselje Usije in kmalu prispeli do našega današnjega cilja v kraju Golubac, kjer Donava doseže širino šest kilometrov. Po dolgem dnevu, polnem dogodivščin, smo si privoščili okusno večerjo, nato pa se odpravili na zaslužen počitek. Golubac, s svojo mogočno trdnjavo na vhodu v sotesko Džerdap, nam je ta dan ponudil čudovit zaključek etape.