Ostanki Trajanovega mostu / Foto: Slavko Zupanc

Ostanki Trajanovega mostu / Foto: Slavko Zupanc

Donavska kolesarska pot, 19. del

Peto letošnjo etapo kolesarjenja po donavski kolesarski poti smo začeli v mestu Kladovo, ki so ga Rimljani imenovali Zanes, Slovani pa Novi Grad. Ime Kladovo se v zgodovinskih virih prvič pojavi konec 16. stoletja.

Že po nekaj kilometrih smo naleteli na ostanke enega najbolj impresivnih gradbenih dosežkov starega Rima – Trajanov most. Stari Rimljani so most zgradili v času osvajanja Dakije. Dolg je bil kar 1135 metrov in je v tistem času veljal za čudo arhitekture. A usoda mostu je bila zapečatena skupaj z rimsko prisotnostjo na teh območjih. Ko so se ti umaknili pred barbarskimi plemeni, so most uničili, ostanke pa je v naslednjih stoletjih dokončno uničila voda. Še na začetku 20. stoletja so bili v vodi vidni stebri, zdaj pa ostajata le dva vhodna opornika na obeh straneh reke. Z drugega brega nas je pozdravljalo romunsko mesto Drobeta-Turnu Severin, ki prav tako nosi sledi rimskega cesarstva.

Po ogledu ostankov Trajanovega mostu smo ponovno zavrteli pedale in nadaljevali kolesarjenje po lokalnih asfaltiranih cestah ob Donavi, kjer ni bilo prav veliko prometa. Pot nas je vodila skozi naselja, katerih imena so zvenela kot pesem – Vrbica, Rtkovo, Korbovo, Vajuga, Milutinovac, Velesnica, Grabovica, Brza Palanka, Stara Brza Palanka. Vsako naselje je imelo svojo zgodbo. V enem od teh krajev smo naleteli na prijeten lokal, kjer smo lahko nekoliko predahnili. Po dolgi poti skozi slikovito pokrajino in ob mirnem toku reke je bil postanek več kot dobrodošel. V prijetni senci smo si privoščili osvežilno pijačo, medtem ko smo uživali v preprostem vzdušju kraja in si nabrali novih moči za nadaljevanje poti.

Po 50 kilometrih vožnje po asfaltiranih lokalnih cestah smo pri izlivu Slatinske reke v Donavo zapustili glavno cesto in zapeljali na ožjo pot, ki je bila speljana tik ob bregu Donave. Po poti, ki je bila na nekaterih odsekih makadamska, določeni deli pa so bili asfaltirani, smo kolesarili mimo številnih vikendov ob reki. Ta del poti je bil še posebno slikovit, saj smo iz neposredne bližine lahko uživali v pogledu na Donavo in okoliško naravo, makadamski odseki pa so dodali še nekaj robustnega šarma našemu kolesarjenju. Edino naselje v tem delu je bilo Mihajlovac. Ko smo se približevali kraju Kusjak, smo v daljavi opazili hidroelektrarno Džerdap II. Pri Kusjaku smo zapustili obrežno pot in nadaljevali po lokalni asfaltirani cesti. Prečkali smo glavno cesto, ki vodi čez jez hidroelektrarne v Romunijo. Pot nas je vodila skozi Samarinovac do Negotina, kjer smo zaključili etapo.