Negotin, spomenik Hajduk Veljka / Foto: Slavko Zupanc
Zadnjo, šesto etapo našega letošnjega kolesarjenja po donavski kolesarski poti smo začeli v Negotinu, mestu z bogato zgodovino in kulturo, kjer vsaka ulica nosi pridih preteklosti. Tu se je rodil Stevan Stojanović - Mokranjac, znani srbski skladatelj in glasbeni pedagog. Vzdevek Mokranjac je dobil po vasi Mokranje, od koder so bili njegovi predniki. Tudi znani srbski fizik in astronom Đorđe Stanojević, ki je zaslužen za uvedbo prve električne razsvetljave in gradnjo prvih hidroelektrarn v Srbiji, se je rodil v Negotinu. V letih od 1913 do 1919 je bil tudi rektor beograjske univerze.
S kolesi smo se zapeljali v center mesta na Trg Stevana Mokranjca, kjer smo si ogledali srbsko pravoslavno katedralo Svete trojice in spomenik Hajduk Veljka, junaka prve srbske vstaje, ki je branil Negotin pred Turki. Obiskali smo tudi rojstno hišo Stevana Mokranjca in si ogledali spominski muzej, ki je v njej.
Po ogledu Negotina, kjer zgodovina diha na vsakem koraku, smo zagnali pedale in se podali proti jugu, kjer nas je čakal najprej nekaj kilometrov dolg vzpon in nato spust proti vasi Mokranje, ki se tiho skriva ob bregovih Sikolske reke. V majhni vasici, iz katere izvirajo predniki Stevana Mokranjca, nas je pot zanesla do slapu, ki pa ga ni bilo – izsušen v poletnem času, ostal je zgolj tih spomin na trenutke, ko je voda še šumela po skalovju. Cesta nas je vodila vse bližje meji z Bolgarijo. Ob prečkanju reke Timok, ki je v tem delu mejna reka med Srbijo in Bolgarijo, smo zapustili Srbijo in kolesarjenje nadaljevali do naselja Bregovo v Bolgariji.
Od tam nas je pot vodila po lokalni cesti skozi vasi Balej in Kudelin, kjer se je zdelo, da čas teče počasneje. Pri kraju Vrav smo ponovno prišli do Donave in nadaljevali ob reki skozi Novo selo in Florentin. V vasi Jasen uradna donavska kolesarska pot zapusti cesto in je speljana ob reki skozi kraje Gomotarci, Košava, Kutovo in Antimovo, kjer je v nekaterih delih menda zelo slab kolovoz. Odločili smo se, da nadaljujemo po cesti, ki je vodila proč od reke, skozi kraja Negovanovci in Kapitanovci, naravnost proti Vidinu – končnemu cilju našega letošnjega potepanja ob Donavi.
Vidin, naš cilj, je bil pravi zaključek letošnje pustolovščine. Mesto, bogato z zgodovino, nas je pričakalo s srednjeveško trdnjavo Baba Vida, ki stoji nad mestom. Stare pravoslavne cerkve, osmanska mošeja in veličastna sinagoga so bile tihi pričevalci zgodovine mesta.
Letošnje kolesarjenje, več kot štiristo kilometrov v šestih dneh, ni bilo le športni podvig. Vsaka etapa je bila novo poglavje zgodbe o Donavi, o krajih in ljudeh, o zgodovini, ki jo reka nosi s seboj.