Družina ježkov

Izdelave ježkov so se pod budnim očesom Petre Vengar, ki že dvanajst let ustvarja izdelke v tehniki suhega polstenja pod znamko Petruška, lotila štiri dekleta: Petja, Mila, Lili in Tjaša. Kot so nam zaupala, so se s to tehniko srečale prvič, a so jim ročne spretnosti tudi sicer blizu, saj doma pletejo, kvačkajo in klekljajo. A delo z mikano volno jih je takoj navdušilo, sploh ko so pod njihovimi spretnimi prsti kmalu začeli obliko dobivati prisrčni ježki. »Cela družina,« so se zahihitale in hitro določile, da bosta večja dva ježka mami in očka, tisti malo manjši pa njuni otroci.

Petra Vengar jim je najprej predstavila material, s katerim so delale, to je mikano volno, in jim razložila, kako poteka postopek njene izdelave. »Ovčjo dlako najprej operejo in počešejo, nato pa jo lahko še pobarvajo z različnimi barvami.« Z ogromnega kupa na sredini mize je vsaka vzela svoj delček volne in oblikovanje trupa ježka se je lahko začelo. Najprej so jo oblikovale v večjo ali manjšo kepo in začele vanjo zabadati posebne nazobčane igle. »Na ta način se vlakna prepredejo in material dobi želeno obliko,« je pojasnila Petra Vengar. Delo jim je šlo hitro od rok, tako da so ježki kmalu dobili tudi »bodice« iz nekoliko temnejše volne, nato so se lotile izdelave majhnih ušes in smrčka. V uri in pol so tako nastale prave male mojstrovine. »Za prvič je vrhunsko,« jih je pohvalila tudi Petra Vengar, ki jih je med delom ves čas spodbujala: »Vsak mojster mora najprej usvojiti material, zato se nič ne bojte, da bi se kaj strgalo.« Kot je še pojasnila, je ta tehnika zelo prijazna do ustvarjalca, saj se vedno lahko vrneš nazaj in popraviš, če gre kaj narobe. »Povsem drugače kot pri risanju recimo, kjer napačna poteza lahko uniči risbo.« A kljub temu je treba biti tudi pri tem delu zelo pozoren in pazljiv, saj se sicer z iglo hitro lahko zbodeš v prste. Tudi zato so delavnice namenjene otrokom, starejšim od deset let, za mlajše pa priporočajo spremstvo staršev, je še razložila Petra Vengar.