Slika je simbolična. / Foto: Pixabay

Slika je simbolična. / Foto: Pixabay

Epigenetika v praksi

Epigenetika omogoča preoblikovanje našega zdravja.

Pred nekaj desetletji smo verjeli, da smo določeni z geni. Če so imeli starši visok krvni tlak – ga bomo imeli tudi mi. Če je babica imela sladkorno bolezen, nas čaka enaka usoda. Ampak znanost je v zadnjih letih pokazala, da stvari niso tako preproste. Vstopimo v svet epigenetike – vede, ki dokazuje, da naši geni niso samo toga navodila za življenje, ampak jih lahko vklapljamo in izklapljamo, kot luči v dnevni sobi. Ključni dejavnik pri tem pa je – okolje, v katerem živimo.

Prehrana – dajmo genom nekaj dobrega! Hrana ni samo gorivo, ampak signal za naše gene. Zelenjava, oreščki, ribe, polnovredna hrana – vse to so kot dobri dirigenti, ki gene usmerjajo v zdravje. Po drugi strani pa procesirana hrana, sladkor in predelane maščobe delujejo kot pokvarjena lajna, ki aktivira vnetne procese in povečuje tveganje za bolezni. Razmislite, kaj genom servirate na krožniku. In ne pozabite – če je babica preživela 90 let na mastni hrani, to še ne pomeni, da boste tudi vi. Vaši geni morda niso več tako potrpežljivi!

Zrak, ki ga dihamo, je brezplačna terapija za gene. Onesnažen zrak ne vpliva le na pljuča, ampak tudi na izražanje genov. Če ne živite na vrhu gore, kjer je zrak kristalno čist, se vsaj občasno odpravite v naravo. Gozd, travnik, obala – karkoli je pri roki. In če vam kdo reče, da se sprehod ne splača, mu povejte, da hočete svojim genom omogočiti dihanje s polnimi pljuči. Morda ga bo sram in se vam pridruži!

Gibanje – brez telovadbe ni epigenetike. Ko se gibljemo, naši geni zaploskajo od veselja. Vadba ne samo da krepi mišice, ampak vpliva na izražanje genov, povezanih z dolgoživostjo in odpornostjo na bolezni. Ni treba, da postanete maratonec – že pol ure hoje na dan naredi ogromno razliko. Torej, če vam je danes težko vstati s kavča, se spomnite, da vsaka prehojena stopnica dobesedno preoblikuje vašo genetiko. In če vam kdo reče, da nima časa za gibanje, mu povejte, da njegovi geni verjetno jokajo v kotu.

Odnosi in čustva – najpomembnejše okolje za vaše gene. In zdaj najpomembnejši del – notranji svet. Vaši geni poslušajo vaše misli in čustva. Če živite v kroničnem stresu, prepirih, strahovih ali zamerah, bo vaše telo to začelo izražati na fizični ravni. Neravnovesje hormonov, oslabljen imunski sistem, vnetja – vse to se lahko sproži zaradi slabih odnosov in potlačenih čustev. Po drugi strani pa ljubeči odnosi, toplina, podpora in sproščen smeh aktivirajo gene, ki podpirajo zdravje in dolgo življenje.

Skratka, odkritje epigenetike nam daje moč. To pomeni, da lahko prekinemo družinske »usodne« bolezni in si ustvarimo novo pot. Torej, objemite nekoga, pojdite na sprehod, pojejte solato in se nasmejte – vaši geni bodo hvaležni! In če vam kdo reče, da je vse že vnaprej zapisano, mu recite: »Mogoče, ampak jaz imam epigenetsko radirko!«