Ferati z legendarnima imenoma

Grančišče, prepadna skala nad Mojstrano oz. jugozahodno od Mojstrane, nam na vrhu postreže z lepim razgledom na Mojstrano in Dovje, na greben Karavank, predvsem Dovško Babo, Hruški vrh, Klek, Stol, po­gled proti Vratom pa je zaradi gozda bolj slabo razgleden. Nepomembna skala je dobila dve atraktivni ferati, zelo zahtevni zavarovani plezalni poti, ki sta odlična dodatna turistična ponudba.

Zapeljemo se v Mojstrano in parkiramo ob Slovenskem planinskem muzeju. Od muzeja nadaljujemo približno sto metrov proti Vratom, ko se na desni strani odcepi makadamska cesta, ki pelje mimo hiš. Ko dosežemo dobro vidno stezico, ki se strmo vzpne po manjšem melišču, smo že na začetku ferate. Mislim, da ni treba posebej povedati, da je uporaba čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta nujna. Čez Grančišče sta speljani dve ferati: lažja, modra, Aljaževa (B) in težja, rdeča, Pot Mojstranških veveric (C). Za tiste, ki morda ne veste: Mojstranške veverice je bila skupina domačinov, ki jim je uspelo preplezati številne izjemno zahtevne smeri doma in v tujini. Mojstranške veverice so bili: Janko Ažman, Zvone Kofler, Klavdij Mlekuž in Janez Brojan; kasneje sta se jim pridružila še Janez Dovžan in Miha Smolej.

Da sta ferati dve, je odlična zamisel, saj vsak lahko vzpon prilagodi glede na svoje znanje, oz. ker se poti nekajkrat srečata, lahko po težji začnemo, in če vidimo, da je za nas prezahtevno, nadaljujemo po lažji modri poti. Značilnost ferat v Grančišču so tudi ohlapne jeklenice.

Povzpeli se bomo po težji ferati, po Poti Mojstranških veveric. Vstop v ferato je precej navpičen, direkten, a pot kmalu zavije rahlo v levo in precej hitro dosežemo znamenito lestev, ki se precej premika. Za marsikoga verjetno dokaj adrenalinsko! Na vrhu lestve nas jeklenica vodi v desno, čez razčlenjeno skalo. Stopov je veliko in ni problema. Lepo speljana pot nas hitro vodi proti vrhu in že dosežemo tehnično najtežji del ferate – prečka v desno. Na tem mestu so uporabljene dodatne skobe. Če jih ne bi bilo, bi bila ferata prijetno začinjena in bi jo lahko označili z oceno D. Nad prečnico se pot počene direktno navzgor, nato pa se usmeri rahlo v desno in že smo na vrhu, ki ga označuje Aljaževemu stolpu podoben stolp. Ponekod je izpostavljenost izredna. Kratko in sladko, pravzaprav! Dolžina ferate je približno 250 metrov. Na vrhu je vpisna knjiga, kjer je opozorilna prošnja, da naj se ne sestopa po lažji ferati. Z vrha lahko sestopimo po južni ali po severni poti. Če se odločimo za južno pot, sledimo stezi v smeri smerokaza Mojstrana. Na začetku se pot strmo spusti, nato pa prečno zavije v desno in nas pripelje na markirano pot, ki pelje proti Vrtaški planini, vrhu in Slemenu.

Če se odločimo za severno pot, sledimo stezi proti zahodu. Z glavnega grebena se počasi spuščamo, sledi prečni spust do skoraj ravnega dela poti. Z ravnega dela se pot strmo spusti do stranskega grebenčka; ponekod je pot malce izpostavljena. Pot se strmo spusti do širše poti, ki nas pripelje do velikega balvana in do ceste, po kateri se vrnemo nazaj do Mojstrane.

Nadmorska višina: 844 m
Višinska razlika: 200 m
Trajanje: 1 uro in 30 minut
Zahtevnost: 5 / 5