Filmska življenjska in slikarska zgodba

Kamnik – V Galeriji Miha Maleš Medobčinskega muzeja Kamnik z gostujočimi razstavami občasno predstavljajo likovne ustvarjalce, katerih dela so v posameznih muzejskih ali galerijskih zbirkah v drugih slovenskih mestih oziroma pokrajinah in so zato morda povprečnemu ljubitelju likovne umetnosti na Gorenjskem manj znani. Tokrat v osrednji kamniški galeriji gostuje Umetnostna galerija Maribor z izborom del iz zbirke slikarja in grafika Anteja Trstenjaka (1894–1970), sodobnika Mihe Maleša, ki ju poleg nekaterih podobnosti v umetniških praksah povezuje tudi dejstvo, da sta se oba med drugim šolala tudi v Pragi. Kustosinja razstave je Andreja Borin, ki je pri postavitvi sodelovala s Sašo Bučan.

Ljutomer, Praga, Maribor

Kot je na odprtju razstave povedala kustosinja Andreja Borin, je Trstenjakova življenjska in umetniška zgodba izjemno zanimiva in polna nenavadnih preobratov, ki kažejo na dinamiko in hkrati tragiko prve polovice 20. stoletja, ki pa se je zanj – lahko bi rekli – srečno končalo. Da bi o zavednem Prleku lahko posneli zelo zanimiv film, je prepričana.

Ante Trstenjak se je rodil v revni družini kot eden od petih otrok v vasi Slamnjak pri Ljutomeru. »Že v otroških letih je v vasi videl domačega slikarja in se odločil, da bo nekoč tudi sam slikar. To je bilo za vaško okolje v tistem času, kot bi rekel, da bo astronavt, torej nekaj neverjetnega in nedosegljivega, a Ante je z likovno nadarjenostjo in stalnim risanjem na koščke papirja prepričal domače, da so ga poslali na šolo za umetno obrt v Gradec,« je povedala kustosinja Andreja Borin. Bil je vpoklican k vojakom, se udeležil prve svetovne vojne in bil na fronti ranjen. Tako je leta 1917 šolanje nadaljeval na Dunaju, po propadu Avstro-Ogrske pa se je vrnil v Maribor, se pridružil Maistrovim borcem in bil ponovno ranjen. Kasneje je študiral na akademiji v Zagrebu, študij pa zaključil na akademiji v Pragi, kjer si je med drugim tri leta delil sobo z Božidarjem Jakcem.

V letih po študiju je svoje slikarske motive med drugim iskal v Italiji in Franciji, vmes tudi razstavljal in izpopolnjeval svoje slikarsko znanje, v tistih letih pa so ga še posebno navdušile podobe Lužičank v narodnih nošah češkega slikarja Ludvika Kube. Tudi sam se je večkrat odpravil skicirat na severovzhod Nemčije v Lužice, tamkajšnje narodne noše slovanske manjšine pa so postale eden njegovih priljubljenih motivov. Poročil se je z Eugenijo Hermanovo in ostal v Pragi, kjer je postal znan portretist, pogosto pa je potoval tudi v domovino in na jadransko obalo, vselej s slikarskimi potrebščinami. Z ženo, po rodu Judinjo, so ju proti koncu druge svetovne vojne odpeljali v taborišče, a sta oba z veliko sreče preživela. V povojnem času je družina s sinom zaradi političnih razlogov nekaj časa živela razseljeno, v petdesetih letih pa se je ustalila v Mariboru, kjer se je Trstenjak vključil v tamkajšnje likovno življenje. Leta 1961 je nastal cikel barvnih monotipij Lužičank, ki jih je ustvaril po skicah iz tridesetih let.

Moč risbe in akvarela

Vsa razstavljena dela so iz Umetnostne galerije Maribor, ki hrani okrog 270 umetnikovih del: slik, grafik, risb, skic, ilustracij in akvarelov. Prav slednji na razstavi prevladujejo. »Več kot tretjina zbirke so predvsem študije in različni drugi likovni zapisi, ker pa gre za zelo kakovostna dela – recimo iz slikarjevih skicirk – sem jih kar nekaj lahko vključila v razstavo. Slik v zbirki je malo, več je del na papirju,« je pojasnila kustosinja Andreja Borin; da je za razstavo, ki je v zadnjem letu že gostovala v Kanalu, Gorici in Ljubljani, izbrala dela, ki Trstenjaka pokažejo kot odličnega vsestranskega umetnika, predvsem pa mojstra akvarela in risbe. »Razstavo sem razdelila po sklopih, recimo z deli iz študijskega obdobja, tudi z grafikami, pa njegove skice in študijske risbe iz kasnejših obdobij, tu je cikel akvarelov Toaleta, predstavljene so krajinske podobe z jadranske obale, slikarjevega rodnega Ljutomera, Maribora, na ogled pa so tudi barvne monotipije enega njegovih priljubljenih motivov Lužičank v narodnih nošah.«

Po srcu je bil Trstenjak zapisan tradicionalnemu slikarstvu. Sicer se je v nekaterih obdobjih približal kakšni izmed aktualnih likovnih smeri 20. stoletja, a se je vselej vrnil v ustaljene tirnice. V slovenskem prostoru je bil cenjen slikar, ki pa ni bil nikoli deležen pretirane pozornosti, saj je v času prevladujočih modernističnih tendenc ostajal zavezan tradiciji in je na prvo mesto postavljal barvno ubranost in harmonijo. Razstava bo na ogled vse do marca prihodnjega leta.