Folklorni večer, ki je obudil spomine

Že uvodni trenutki so nakazali, da to ne bo le navaden nastop, temveč skrbno oblikovana zgodba o ljudeh, krajih in času, ko se je življenje vrtelo v ritmih preprostih melodij in toplih človeških vezi. Plesalci Folklorne skupine FD Šenčur so skozi tri koreografije popeljali občinstvo na pravo potovanje po času in prostoru. Predstavili so se s tremi plesnimi sklopi: Po Šenčurju gor in dol, sledila je koreografija Stopinje za obzorjem časa, za konec pa so dvorano navdušili s plesno točko Potowčke. Plesalci so s svojo energijo, usklajenostjo in pristnim veseljem do ljudske umetnosti na oder prinesli tisto pravo, staro domačnost, ki jo danes redko začutimo. Vsaka njihova koreografija je bila skrbno zasnovana – ne le kot prikaz plesa, temveč kot pripoved o ljudeh, ki so nekoč hodili po istih poteh, peli iste pesmi in se vrteli v podobnih ritmih.

V goste so prišli tudi folklorni prijatelji. Mladinska folklorna skupina Podkuca, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Dobrava Naklo, je s svojo mladostno zagnanostjo in izjemno plesno disciplino navdušila z dvema točkama: Ob Kolpi sem hodil, ki je obiskovalce popeljala v Belo krajino, med belokranjske beline, pesem in ples, ter Kaj se važiš, značilno prekmursko pripoved o fantovskem ponosu in dekliški prebrisanosti. Njihov nastop sta odlično dopolnila godca Žan Eržen in David Pahor De Maiti, ki sta s harmoniko in violino ustvarila tisti pravi zvok ljudske glasbe – tak, ki se človeku usede v srce in v noge hkrati.

Najmlajši so, kot vedno, poskrbeli za tisti mehkejši, bolj ganljiv del večera. Otroška folklorna skupina Knofki iz Podružnične osnovne šole Olševek je s točko Ljubca moja dokazala, da se tradicija resnično nadaljuje – in to z otroško iskrivostjo, brez zadrege in z nalezljivo iskrenostjo. Njihovi nasmehi so razsvetlili oder, njihovi koraki pa so pokazali, da je prihodnost folklore v Šenčurju svetla in polna življenja.

Na odru so se tako združile različne generacije – otroci, mladina in odrasli – a med njimi ni bilo razlik. Vsi so govorili isti jezik, jezik folklore, ki povezuje srca in prebuja spomine. S svojimi nastopi pa so preprosto navdušili zbrane v dvorani.