Franceta našega podoba

Kranj – Povedano v današnjem času bi se Prešernove besede v podnaslovu glasile: »Ko se bom poročil, me boš naslikal.« Kot vemo, se pesnik ni nikoli poročil, njega portretov in tudi drugih likovnih upodobitev pa je kljub temu nebroj. Nekaj izmed njih si jih lahko v februarju ogledate v Galeriji Prešernove hiše.

»Gre za upodobitve, ki jih v svojih zbirkah hrani Gorenjski muzej,« ob nekaterih bolj drugih manj znanih upodobitvah pojasni avtorica razstave, kustosinja Ana Debeljak, in poudari, da Prešernova resnična zunanja podoba ostaja neznana, ne glede na to, da so ga poskušali upodobiti številni slikarji, kiparji, ilustratorji, karikaturisti in tudi ustvarjalci stripov.

»Prvi Prešernov portret je naslikal ljubljanski slikar nemškega rodu Franz Goldenstein. To je edini portret, ki je nastal po spominu, saj sta se slikar in pesnik poznala. Goldenstein je Prešerna sicer nazadnje videl tri leta pred njegovo smrtjo, še preden je ta odšel v Kranj, naslikal pa ga je leta 1850, slabo leto po smrti.« Sogovornica ob tem dodaja, da je bilo splošno mnenje, da je izraz na pesnikovem obrazu preveč jokav, slika pa je bila tudi manjšega formata in tako ni doživela večje pozornosti, češ da ne pokaže pesnikove veličine. »Res pa je tudi, da se javno dolgo sploh ni vedelo, da slika obstaja, saj je bila več desetletij v zasebni lasti.« Kljub vsemu pa so mnogi kasnejši upodobljevalci pesnika za osnovo uporabljali prav Goldensteinovo sliko.

Podobe osebnosti, ne videza

Številne upodobitve so tako nastale po pesnikovi smrti, saj je v skladu z zanimanjem za njegovo delo in življenje raslo tudi zanimanje za njegovo zunanjo podobo. Tako prej predstavljajo pesnikovo osebnost in pomen kot pa njegov videz.

»Likovna dela so tako nastajala po opisih Prešernove zunanjosti njegovih sodobnikov, po fotografijah njegovih ožjih sorodnikov – sestre Lenke in bratranca Antona Svetine, ki jima je bil Prešeren podoben. Nastali portreti odslikavajo predstave avtorjev o upodobljenčevem videzu, njihov slog in smernice obdobij, v katerih so nastali,« še pojasnjuje Ana Debeljak.

Na razstavi so tako na ogled upodobitve mnogih najbolj znanih slovenskih slikarjev, od Mihe Maleša, Elka Justina, Ivana Groharja, Božidarja Jakca, Maksima Gasparija, Hinka Smrekarja do sodobnejših avtorjev, kot sta Marjan Belec in Drago Tršar s pesnikovim reliefom, tu pa je tudi avtor podobe iz aktualnega stripa o Prešernu, Jože Trobec. V drugem delu razstave so na fotografijah predstavljeni Prešernovi spomeniki, dela kiparjev, kot so Lojze Dolinar, Frančišek Smerdu, Franc Ksaver Zajec, pa tudi samouka Mihe Kača.

Prešernove podobe bodo na ogled še ves februar.