Frančiška Bizant dopolnila sto let

Mama Frančiška že vse življenje živi v Žlebeh. Rodila se je na kmetiji pri Mihovcu z dekliškim priimkom Okršlar in se poročila na kmetijo k Malenškovim. Bodočega moža Franca Bizanta je spoznala pri 17 letih, tik pred drugo svetovno vojno. Bil je dvanajst let starejši od nje. Poročila sta se po vojni. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, trije sinovi in štiri hčere. Mož Franc in sin Franci sta že pokojna. Malenškova mama Frančiška ima 25 vnukov, sedemdeset pravnukov in šest prapravnukov. Kakšna je njena skrivnost dolgega življenja? »Nobene posebne skrivnosti ni. Občutim, da me imajo radi. Zelo sem vesela, da smo tudi z vaščani povezani. Treba se je obvarovati prepirov. Vsem sem rada pomagala, če sem le mogla. Doma se lepo razumemo, vidim, da me imajo radi. Ne počutim se odveč. Recept za dolgo življenje je, da si dober in rad pomagaš drugim,« pravi. Če snaha Andreja ne utegne, še vedno skuha kosilo, v hlevu pa skrbi za dva prašiča.

Na preprosto otroštvo ima lepe spomine

Rada se spominja otroštva, ki je bilo zelo preprosto. »Otroci smo bili preprosti, igrač nismo imeli takih, kot so danes. Delali smo figurice iz ilovice za jaslice ali igro, naredili smo tudi hlevčke. Zelo preprosto in nedolžno veselje je bilo. Na to imam zelo lepe spomine,« pravi. V Žlebeh so pozimi smučali in tudi Frančiška se je preizkusila v tem športu. »Z Žlebske planine pod Jeterbenkom je bila dolga proga. Nismo imeli smučarske obleke, smučala sem kar v krilu. Takrat so sem hodili smučat ljudje iz Ljubljane. Ko je videla, kako dobro in kako daleč smučam v 'kikli', mi je neka ljubljanska gospa podarila hlače,« se v smehu spominja. Znanje smučanja ji je prav prišlo tudi na šolskih tekmovanjih v Preski. Nastopala je s slabimi smučmi, a vseeno osvajala nagrade. »Nagrada je bila svinčnik ali kak boljši zvezek. Če so bile za nagrado barvice, je bilo to nekaj izrednega,« pravi.

Mama Frančiška vse Malenškove močno povezuje. Zdaj, ko so njihovi otroci odrasli, vseh šest otrok vsako nedeljo ob mami sede h kosilu. Tako je bilo tudi v nedeljo na praznovanju stotega rojstnega dne v medvoški športni dvorani, le da je bilo gostov veliko več. Na praznovanje so povabili vse mamine potomce, nečake in nekaj bližnjih sosedov. Kosila se je udeležilo 220 ljudi. Pravnuki, vnuki in otroci so mami po njem pripravili program z glasbo, plesom in petjem.