Gaudeamus

Gaudeamus je himna maturantov, študentov, diplomantov. Izvajali so jo na prvi univerzi v Bologni (Alma mater studiorum), v daljnem 11. stoletju. Poveličuje mladost, akademijo, profesorje, naj živijo, naj cvetijo. Na koncu bo vse prekrila ruša. Letos sem obiskala tri maturantske plese v enem samem koncu tedna. Vsi so bili na istem mestu v Ledeni dvorani v Kranju. Bil je isti organizator, enaka večerja, dvakrat se je ponovil isti ansambel, na srečo so bili trikrat različni povezovalci in seveda glavne zvezde večera – maturanti. Ti so bili vedno iz druge šole. Ledena dvorana v Kranju je ogromen prostor. V velikem prostoru je dobro umeščena velika množica ljudi. Precej manj prijetno je, kadar je v velikem prostoru malo ljudi. Pri taki prireditvi je organizator en sam. Dijaki lahko izbirajo le med glasbenimi skupinami in povezovalci. Ti pa so pomemben del celotnega dogodka. Glasbenik in govorec sta tista, ki ustvarita pogoje za dobro vzdušje. Precej čudno se mi zdi, če na zabavi prevladuje pretežno tuja glasba balkanskega porekla. Prav tako se mi zdi čudno, če ni prav nič harmonike in domače glasbe. Ko se je dvakrat ponovila ista glasbena skupina, sem opazila, da so si skladbe sledile v natančnem vrstnem redu. Nič ni prepuščeno naključju. Glavni so seveda maturanti. Med njimi se ustvari tista energija in sinergija, ki naredi vzdušje. Naša družina se pravzaprav redko zbere vsa na istem dogodku ali praznovanju. Vsaj za nekaj časa smo bili na maturantskem plesu prav vsi. Na plesišču smo uživali, prepevali, se vrteli in se smejali. Vsaka šola ima nekaj svojih posebnosti. Četvorka ob polnoči je bila zabavna. Tedaj se pomešajo maturanti, ki znajo plesati četvorko, in tisti, ki smo jo nekoč znali. V taki kompoziciji lahko sledimo valu večine. Vsi nasmejani, razigrani, plesne slike dobijo drugačna imena, plesne vrste niso ravne, so vijugaste … To je res noč za spomine. Če so v veliki množici maturantov tvoji otroci še v kakšni bolj vidni vlogi, je človek še bolj ponosen. Ura mine, kot bi trenil, in že je konec uradnega dela zabave, ko se starši z veseljem odpravimo domov, mladi pa nadaljujejo na »after partiju«. Povezovalci so zelo različni. Meni je všeč humor, ki ima smisel in pomen. Opaziti je bilo, da je napovedovalec prebral vse štiri drame, ki so bile letos na maturi. Nenehno je dajal primerjave in citate iz omenjenih literarnih del. To mi je všeč. Moraš biti res mojster besede in predvsem vsebine, da lahko nizaš šale iz ene in druge drame, kar pač vsak napovedovalec ni. Če si književnik, literat, prevajalec in tudi moderni gledališčnik, je to tvoja prednost. Pri vsem dogodku maturantskega plesa je mnenje staršev in učiteljev najmanj, kar šteje. Pomembno je, da je všeč mladim, maturantom. To je njihova noč.