Geni in usoda?

Še pred nekaj desetletji je prevladovalo prepričanje, da geni v pretežni meri določajo delovanje našega telesa. Vendar so znanstveniki odkrili, da na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki iz okolja. Temu področju genetike rečemo epigenetika. Geni so segmenti DNK. DNK je molekula v vsaki celici, ki vsebuje genetska navodila za delovanje organizma. DNK deluje kot načrt, po katerem se telo razvija in obnavlja. Geni (imamo jih med 20.000 in 25.000) pa so deli DNK, ki določajo lastnosti, kot so barva oči, višina ali nagnjenost k določenim boleznim. DNK si lahko predstavljamo kot notni zapis skladbe, epigenetiko pa kot dirigenta, ki določa, kako bo orkester izvedel skladbo – hitreje, počasneje, glasneje ali tišje, z več ali manj inštrumenti. Epigenetika je veda, ki proučuje, kako se geni vklapljajo ali izklapljajo brez spremembe dednega zapisa (DNK). Danes vemo, da epigenetika igra ključno vlogo pri izražanju genov. To je pravzaprav vesela novica, saj to pomeni, da imamo večji vpliv na naše telo, kot smo mislili pred npr. 30 leti. Torej nismo določeni vnaprej z geni, imamo vpliv (vsaj deloma) na to, kako se bodo naši geni aktivirali.

Od česa je odvisno, kako in kdaj se bodo aktivirali naši geni? Od česa je odvisno, ali bomo ali ne bomo zboleli? Še drugače: kako lahko zmanjšamo verjetnost, da bomo zboleli? Odvisno je od okolja, v katerem živijo naši geni. Precej hitro razumemo zunanje okolje: onesnažen zrak, poln strupenih delcev, lahko povzroči vnetja in vpliva na izražanje genov, povezanih z dihalnimi boleznimi. Podobno je z nezdravo hrano, enako z mikroplastiko (npr. v ribah), pesticidi, težkimi kovinami, hitrim tempom, ki ga določa zunanji svet …

Okolje za naše gene je pa tudi vse, kar je od naše membrane, kože, navznoter. Tu se začenja enako pomembna zgodba za izražanje naših genov kot zunanje okolje. Ja, tisto, kar živi v nas, močno vpliva ne samo na naše razpoloženje, temveč vpliva na naše zdravje. Ali se zavedamo ali ne tega našega notranjega ustroja, je celo manj pomembno. Notri je in vpliva na izražanje naših genov, ti pa na naše fizično zdravje. Seveda se geni izražajo preko telesa, preko imunskega sistema, hormonov, živčnega sistema v nas … Naš notranji ustroj ni nekaj, kar danes ne vemo. Vemo – to je svet naših misli in prepričanj, čustev, našega pogleda vnaprej, naše vizije, to je svet, ki je močno pod vplivom našega smisla življenja. To je svetel svet našega smisla bivanja in hkrati svet temačnih travm, stresa, nerazrešenih konfliktov z bližnjimi, svet grenkobe in svet veselja. Vse to je tam. Ima grozovito moč na izražanje naših genov. V tem svetu ni pomembno, kaj govoriš, temveč kaj čutiš. Ta moj notranji svet verjame mojim čustvom in občutkom v telesu. Geni se odzivajo na naša globoka čustvena stanja in prepričanja.