Jubilejna Žan in Lev
Tudi letos smo se Glasovi popotniški kolesarji potepali po pokrajini Emilija - Romanja. Ta pokrajina je letos še posebno kolesarsko obarvana, saj bosta v njej potekala dva velika kolesarska dogodka. V maju jih bo obiskala Dirka po Italiji (Giro d'Italia) in v juniju pa še tri etape Dirke po Franciji (Tour de France).
Prav v kraju Riccione, kjer je stanovala naša kolesarska potovalna skupina, bo start 13. ravninske etape Gira, ki bo na sporedu v petek, 17. maja. Mariagrazia, solastnica hotela, kjer smo bivali, in navdušena kolesarka, nam je zaupala, da je moral Riccione odšteti okrog sto tisoč evrov za to, da bodo lahko gostili kolesarje. Večina ekip, med njimi tudi UAE, za katero kolesari naš as Tadej Pogačar, bo tudi prespala v njihovem kraju. A Tadej bo najbrž spal drugje, saj ga direktorji ekipe čuvajo, da nima preveč stikov z navijači in novinarji, je še žalostno dodala Mariagrazia.
Tudi letošnja Dirka po Franciji bo v prvih treh etapah potekala v Italiji. Že v prvi etapi, ki bo na sporedu 26. junija, bodo kolesarili po njej, in sicer od Firenc do Riminija. Pred prihodom v Rimini se bodo kolesarji povzpeli na hrib San Leo in potem mimo San Marina v cilj. V okolici tek krajev smo kolesaril tudi z našo skupino. V drugi etapi naslednji dan bodo kolesarji startali v lepem ribiškem mestecu Cesenatico, ki je znano tudi po tem, da je bil tam rojen Marco Pantani.
Prav zanimivo je poslušati Italijane, kako s ponosom govorijo o Pantaniju, Piratu, kot mu radi rečejo lokalni prebivalci. V njihovih srcih živi še danes, čeprav letos mineva 26 let od njegovega največjega uspeha, ko je v istem letu zmagal tako na Touru kot Giru.
Lahko smo se tudi sami prepričali, da Italijani v medijih vse večkrat omenjajo našega Tadeja. Športni časopisi so polni zgodb o njem in primerjav z nekdanjimi kolesarskimi asi. T. P. vesoljček, kot Tadeja tudi ljubkovalno imenujejo, se s tem ne obremenjuje, saj pravi, da se še rodil ni, ko je na primer Pantani zmagoval, in da je osredotočen le na dirke, ki ga še čakajo. Tadeju želimo vse najboljše, tako na Giru kot na Touru ter tudi na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Da se kar najbolje uvrsti na teh dirkah, si je namreč zadal za letošnji cilj.
Kako zelo smo lahko ponosni na slovenske kolesarje, pove tudi naslednja dogodivščina s spoznavnega večera v hotelu, kjer smo bivali. V sobi smo sedeli trije narodi: Italijani, ki jih je 60 milijonov, Nemci, ki jih 80 milijonov, ter Slovenci, ki nas je 2 milijona. Na lestvici najboljših sto kolesarjev je najboljši Nemec na 81. mestu, Italijan pa na 45. mestu. Slovenci imamo prvega kolesarja sveta in na lestvici med najboljšimi tridesetimi še dva. Ob tem spoznanju so nam drugi gostje zaploskali in se niso mogli načuditi, kako ima lahko tako majhen narod tako dobre kolesarje. Kako lepo je to poslušati in doživljati.