Grajski vrt kot učilnica časa

Kranj – Sončno sobotno popoldne je bilo idealno za preobrazbo grajskega dvorišča Khislstein v živahno prizorišče arheoloških odkritij, družinskega druženja in otroške radovednosti. Skrivnosti grajskega vrta – tako je bil naslovljen letošnji Družinski arheološki dan, ki ga je Gorenjski muzej zasnoval kot spremljevalni program k razstavi Svetinje in črepinje. Obiskovalci so spoznavali, kako so ljudje živeli na tem koščku zemlje od starejše železne dobe, skozi rimsko obdobje in keltsko dediščino do srednjeveških zapisov časa.

Program je bil razgiban in domiseln. Otroci so ustvarjali prazgodovinsko posodo, okušali skrivnosti rimske kuhinje, razmišljali o tem, kakšne brke so nosili Kelti, in urejali frizure rimskih gospodičen. Antične in srednjeveške igre so jim ponudile spoznanje, da zgodovina ni le učbenik, ampak živa izkušnja. Za kulinarične dobrote so poskrbeli Obujeni okusi pod vodstvom Polone Janežič, za keramične delavnice pa arheologinja Ana Tuljak.

Od razgibanih delavnic do razstave

Poseben pečat dnevu je dala kustosinja in arheologinja Manca Omahen Gruškovnjak, ki je pojasnila, da grajski vrt skriva marsikaj, kar ni vidno na prvi pogled, a je ključnega pomena za razumevanje preteklosti Kranja. Skupaj z umetnostno zgodovinarko Ano Debeljak sta poudarili, da so delavnice namenjene predvsem mladim, saj je prenos znanja in izkušenj eden temeljnih poslanstev muzeja.

Obiskovalci so imeli priložnost tudi za voden ogled po razstavi Svetinje in črepinje, ki je postavljena v samem gradu Khislstein. Razstava predstavi skoraj tristo predmetov, izkopanih na Tomšičevi ulici, in obiskovalca popelje skozi več kot tisočletje življenja na skalnem pomolu: od prazgodovinskih najdišč, črepinj in orodja prek rimskih posod in nakita do srednjeveških in novoveških artefaktov. Predmeti, ki bi sicer ostali zakopani v zemlji, tu pripovedujejo zgodbe o ljudeh, ki so hodili po istih poteh, pili iz loncev, se veselili ob praznikih in žalovali ob izgubah.

V okviru razstave bodo oktobra sledili še štirje muzejski večeri, kjer bodo strokovnjaki predstavili nekatere posebej zanimive najdbe. Tako bo znanstvena plat dopolnila doživetja, ki so jih obiskovalci tokrat okusili skozi igro in ustvarjanje.

Zakladnica spomina za prihodnost

Družinski arheološki dan je predvsem dragocen opomin, da zgodovina ni prah, ki ga občasno obrišemo z muzejske vitrine, temveč predstavlja temelj, na katerem gradimo sedanjost. Otroci, ki so na grajskem dvorišču iskali zakopane predmete, morda niso razmišljali o filozofiji časa, toda z vstopom v svet prednikov so naredili prvi korak k razumevanju svoje identitete.

Gorenjski muzej s kustosi, zgodovinarji, etnologi in arheologi vlaga ogromno truda v to, da ta dediščina ne izgine v pozabo. Kranj je mesto z bogato in večplastno zgodovino – mesto na skali, kjer se plastijo stoletja in kjer vsaka črepinja govori zgodbo o življenju, ki je bilo nekoč. Prav zato so takšni dogodki neprecenljivi: ker mlajšim generacijam ne ponujajo le znanja, ampak tudi čutenje, da so del neprekinjene verige.

Zgodovina se ne prenaša zgolj v knjigah, temveč tudi v takih popoldnevih, ko otroci skupaj s starši in kustosi primejo v roke glineno posodo in začutijo, da je v vsakem koščku zemlje zapisana človeška zgodba. Morda je prav to največja skrivnost grajskega vrta – da se preteklost vedno znova prebuja v sedanjosti.