Primož Gnidovec je mojster diatonične harmonike. / Foto: Primož Pičulin
Primož Gnidovec je mojster diatonične harmonike. / Foto: Primož Pičulin
Harmonika čez vse
Od džezovskega kitarskega sola, zborovskega korala, tanga in filmske glasbe do del sodobnih skladateljev in lastnih avtorskih skladb. Vse to slišimo, ko na diatonično harmoniko igra harmonikar, pedagog, skladatelj in aranžer Primož Gnidovec. V petek pred polno dvorano Kulturnega doma Janeza Filipiča v njegovem domačem Naklem ...
Diatonična harmonika pri nas velja za ljudsko glasbilo in jo povezujemo z ljudsko in narodnozabavno glasbo. Svoje prepričanje, da je diatonična harmonika inštrument, na katerega je moč igrati različne glasbene zvrsti in tudi v drugačnih zasedbah, kot smo vajeni pri nas, je harmonikar Primož Gnidovec na najlepši način potrdil na petkovem samostojnem koncertu v domačem Naklem, ki ga je z razlogom naslovil Kontrast. »Moja želja je bila v Sloveniji prikazati diatonično harmoniko kot vsestranski koncertni inštrument, s katerim je mogoče z nekaj drznosti igrati različne glasbene žanre. Hkrati pa so sodobni skladatelji v Avstriji, Švici in Nemčiji napisali že več novitet, a jih širša javnost še ne pozna, zato sem vesel, da sem jih lahko predstavil tu, v domači dvorani,« je po koncertu povedal harmonikarski virtuoz.
Podpisani sem bil harmonikarjev že s prvo skladbo Tango diatonico Christiana Bakaniča, po uvodnem aplavzu sodeč je to najbrž veljalo tudi za polno dvorano nakelskega kulturnega doma. Sledili sta dve skladbi sodobnih skladateljev glasbe za diatonično harmoniko, ki sta poslušalce popeljali v nova obzorja tega inštrumenta, že naslednja skladba James enega najbolj znanih džezovskih kitaristov Pata Methenyja pa je v občutenem nastopu prepričala še zadnjega dvomljivca. Nekajminutna solistična kitarska skladba je v Primoževi občuteni interpretaciji s harmoniko zvenela izjemno sveže.
V še dve glasbeni zvrsti nas je popeljal mojster diatonične harmonike, v preteklosti dobitnik nagrad na tekmovanjih za ta inštrument doma in na tujem, in sicer z zborovsko Ubi caritas enega najbolj izvajanih sodobnih zborovskih skladateljev Ola Gjeila in dinamično Holiday for strings, ki jo med drugim poznamo iz risanega filma Madagaskar. Glasbenik je tudi sam povezoval program in pri skladbi Oj, lepo je res na deželi je ob harmoniki zapelo tudi občinstvo ...
Če v narodnozabavni skupini frajtonarici ob bok običajno postavimo kitaro in bas, je Primož Gnidovec na oder povabil pianista Miho Kokota iz Markovcev in odlično saksofonistko Manco Krivec Habjan s škofjeloškega konca. Z njima je zaigral dve lastni skladbi, Hrepenenje in Halloween tango, pri kateri je v roke vzel organetto, predhodnika diatonične harmonike. Za kako zanimiv instrumentalni sestav gre, smo spoznali še v radoživi skladbi Albina Bruna Cheerab. V zaključku je sledila skladba s pomenljivim naslovom Danke, s katero se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pripraviti ta čudoviti koncert, ter seveda svoji družini in ministrstvu za kulturo, ki podpira njegov študij v sosednji Avstriji, s čimer je povezana tudi skladba Pot v Celovec, ki jo je zaigral v dodatku.
»Moja otroška želja je bila nastopiti na samostojnem koncertu, sedeti na odru in igrati izbrano glasbo ter občinstvu predstaviti vsestranskost diatonične harmonike,« je po koncertu povedal Primož Gnidovec, ki bo tudi v prihodnje iskal nove priložnosti v igranju tega čudovitega inštrumenta.